Simon Marčič je priklenil someščana, ki to več ni. Tadej Valentan je eden najuspešnejših slovenskih deskarjev prostega sloga, ki se je po tekmovalnih uspehih preselil med tiste, katerih slog in drznost občudujemo v filmih in na fotografijah. Za marsikoga sanjska kariera! Že takrat je bila njegova druga strast gorsko kolesarstvo, natančneje spust, tako na Pohorju kot v Kanadi. Nedavno je z družino dom zopet našel v Britanski Kolumbiji. Le še kolo si mora spet omisliti.

Tadej Valentan

Vzdevek: Tadi, Tedi, TiVi, Tadiman itd
Kraj: Squamish, BC
Starost: 37
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Čakam ponudbe


Simon: Bil si profesionalni freestyle deskar. Če bi bil še enkrat mlad in bi imel enake možnosti, kaj bi izbral, pro mtb rider ali pro border?
Tadej: Jaz se vozim postrani že od petega leta. Deske so bile vedno moja strast. Dosti kasneje (2006) sem vzljubil MTB. Če bi bil še enkrat mlad, glede na pohorske zime, bi bil verjetno zdaj več na kolesu kot bordu. In si potemtakem želel MTB kariere.

Sedaj živiš v Kanadi, ali si se tja preselil samo zaradi dobrih pogojev za mtb? Ker mi v mestnem parku tut zaj delamo ful hude traile. Mamo jih že več kot 200 metrov.
Fajn je videt, da mariborski mtb doživlja ponovno pomlad. Na obeh straneh Drave. Itak je še ful potenciala. Jaz ljubim naravo in različne aktivnosti in to je eden glavnih razlogov za Squamish. Tukaj je meka za plezanje, kolesarjenje, bordanje, off-road zadeve, pohodništvo, tudi za kiteboarding so baje vrhunski pogoji. Tukaj sem preživel zime od 2006 do 2011. Nato sva z ženo 8 let tavala in iskala gnezdo med Slovenijo, Quebecom (njena familija) in Portugalsko. Bila podnajemnika, živela pri prijateljih, družini, delno v kombiju in po 19 selitvah smo letos pristali tukaj, kjer se počutimo, da spadamo.

Kaj ti je bolj cool, dh ali dh?
Če mi ne daš izbire, DH. Drugač pa zelo rad tudi gonim v hrib in zasluženo odpeljem spust. Tudi nisem nasprotnik e-koles. Sam ga še nisem vozil, se mi pa zdi ideja popolnoma privlačna. Za isto količino potrošenih kalorij v hrib več spusta. Ni to fajn?


Še ena iz snowboard dni: nad Vancouvrom leta 2009, foto Phil Tifo

mtb.si: Kaj si že na kolesu raziskal okoli svojega novega domovanja? Trejle v Squamishu? Whistler itak. Coastal Gravity Park? North Shore? Kaj globje v celino?
Tadej: Kar nekaj sem pre-shuttlal in pregonil v Squamishu, ko sem bil tukaj v letih 2006-2011. Takrat sem bil tudi parkrat v bike parku Whistler. Gravity park ne, North Shore samo peš. Globje v celino še tudi ne s kolesom.

Se boš prepustil lagodnosti parkov in šatlov z DH bajkom ali boš tudi vrtel pedala kakšnega ne pretežkega kolesa na okoliške hribe?
Sem posebna vrsta strastnega kolesarja, ki je že nekaj časa brez kolesa. Na začetku sem bil v DH in samo DH. Nato so sledile poškodbe, ki so vplivale na mojo bordersko sezono, in ker sem v času rehabilitacij tud moral nardit malo treninga, sem preklopil na trail bike (Scott Genius). Ne me vprašat, kako sem za 2 leti pristal tudi na cesti … V glavnem, to obdobje je mimo in naslednje kolo bo enduro. Tudi čakam ponudbe, haha.

Kaj pohorskega boš v Kanadi najbolj pogrešal razen svetovnega pokala?
Borovnice, kostanje, gobe, koprive … haha. Domači breg je domači breg in vedno bo. Tukaj sem zrasto gor. Že samo ob pogledu na Pohorje mi zaigra srce. V Squamishu so dost boljši pogoji, na Pohorju so pa spomini, prijatelji, dom.


Spustaška iz 2008, foto Oto Žan

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Tadej: Takoj bi ponovil dan shuttlanja s Trbowlci (plus MB-MS naveza) na vrh Kum. Takrat je fajn letelo. Za volanom ata Cec in debate z njim v pozne ure.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Ko laufam za tamalim s kolesom. Ali pa kaki powder do popka. Ali pa na valovih + tropsko sadje.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Sigurno bi manj rehabilitiral.


V Whistlerju leta 2008 z Mattom Hunterjem

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Karbon, tam 160 hoda spredi zadi, nastavljiva sedežna, kolesa 27,5 ali 29, vseeno, 12 prestav. Pa promocijsko ali po nabavni ;)

Tvoje prvo kolo?
Rog bmx.

Tvoj vzornik?
Bilo jih je veliko in še vedno jih je. Najbolj pa šteje, če sem si sam, in včasih uspeva.


V cestnih časih: levo na dirkališču Gilles Villeneuve v Montrealu, desno s Simonom Marčičem (ko ga je ta ravno pripel na verigo in ko ma ravno tako lepe hot pantse).

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Ja, enga imam, ja.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Če hočeš leteti kot orel, se ne druži s purani. (Nimam čisto nič proti puranom)

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Veš, da sem si po vseh teh letih skokov in štang z bordom, prvo kost (vsaj vede) zlomil na kolesu? Z bando smo šli v Francijo na bajkerske počitnice in sem drugi dan zlomil gleženj - v tisto drugo smer, ko si po navadi nočeš niti predstavljat. 2009. Bilo je pa padcev več kot uspehov, tako da teh spominov je veliko.


Pionir endura na Geniusu, enduro Vitranc 2012, foto Grega Stopar. Novica: Medvešček zmagovalec prvega Vitranc endura

Snežno ozadje naslovne fotografije je posnel John Scarth
Fotografije so iz Tadejevega osebnega arhiva

Preberi še
Na verigi: Simon Marčič
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani
Objavljeno: 24.12.2019

Vir/avtor: www.mtb.si