Maraton Franja: zmaga na najdaljši razdalji Italijanu in Lauri Šimenc, na krajši zmaga Plaznika in Markovičeve

V nedeljo ob deveti uri se je 500 kolesarjev izpred BTC-ja podalo na veliki krog 39. Maraton Franja BTC City (156 kilometrov), ki so ga letos organizatorji pripravili z vsemi zahtevanimi proti korona ukrepi. Uro in pol kasneje se je enako število tekmovalcev pomerilo na manjšem krogu, dolgem 97 kilometrov.

Na najdaljši razdalji sta zmagala Italijan Andrea Chiminello (Spezzotto bike team), ki je zmago osvojil že leta 2013, med ženskami pa je bila najhitrejša Laura Šimenc (KD Umag), še v soboto zmagovalka zabavne, a kljub temu zelo tekmovalne dirke na Vršič Red Bull Goni Pony.

Na krajši razdalji sta zmagala Matic Plaznik (Kolesarsko društvo Brda) in Sara Markovič (Triatlon klub 3K).

Na 156 kilometrov dolgi trasi je ponovno tekmoval tudi zmagovalec dirke iz leta 2018, Nemec Alexander Steffens, ki se v Slovenijo vsako leto vrača. Organizatorjem se je pridružil tudi v juniju, ko bi prireditev morala prvotno potekati, a izvedba ni bila možna in so se organizatorji v napovedanem terminu odločili za čistilno akcijo.

Med Slovenci so bili na štartu tudi lanski najhitrejši Slovenec Dean Bratuš, Matej Lovše, Gregor Sikošek, Gregor Tekavec, Laura Šimenc in lani druga Katarina Novak.
 

Na najdaljši preskušnji je prvi leteči cilj na Brezovici osvojil Uroš Bogša, med ženskami pa je bila najhitrejša Katarina Novak. Na poti proti Kladju so bili v ospredju trije ubežniki, Alexander Steffens, Uroš Bogša in Gregor Tekavec, ki so si privozili 3 minute in 20 sekund prednosti. A Bogša visokega tempa v ospredju ni zmogel in je počakal glavnino.

Na vrh Kladja sta najhitreje prišla ubežnika Tekavec in Steffens. Glavnina, v kateri je bilo okoli 40 kolesarjev, je sicer precej dvignila tempo in zmanjšala zaostanek za vodilnima na manj kot dve minuti.
Drugi leteči cilj v Poljanah je osvojil Nemec, prednost ubežnikov pa se zmanjšala na 50 sekund. Tretji leteči cilj v Škofji Loki pa je osvojil Tekavec.

Matej Lovše in Italijan Chiminello sta na poti proti cilju, dva kilometra pred Vodicami, ujela ubežnika.

Dean Bratuš in Matej Mercina sta poskusila ujeti vodilno četverico, glavnina je imela minuto zaostanka. Matej Lovše je večkrat poskusil z napadi, a jih je Italijan takoj pokril in bil v finalnem šprintu premočan za Lovšeta. Tretje mesto je osvojil Steffens.

Četrto mesto je osvojil Tekavec, peti pa je v cilj prišel Bratuš. Šesti je bil Matej Mercina, sedmi Gregor Sikošek, osmi Tadej Sedar, deveti Aleš Hren, deseti pa Borja Jelič.

Zmagovalec je v cilju povedal:

»To je moja prva dirka letos in sem presenečen nad svojo pripravljenostjo, saj nisem pričakoval, da bom tako dober. Na Franji je vedno lepo zmagati, saj je to zame eden najlepših maratonov. Dirka sicer ni najbolj idealna zame, saj je na koncu veliko ravnine, a tudi tam letos nisem imel težav. Pravilno sem se odločil za pobeg skupaj z najmočnejšimi, na koncu pa sem odlično odpeljal tudi zaključek.«

O Mateju Lovšetu, s katerim sta se za zmago borila že sedem let nazaj, je povedal, da je odličen kolesar, ki je mogoče malo prenagljen in s preveč napadi porabi preveč energije. Vsekakor pa se z njim veseli prihodnjega spopada.

In kaj je povedal drugouvrščeni Matej Lovše?

»Italijan je premočan v šprintu. Na koncu sem se ga poskusil otresti, a ni šlo. Prvič sem napadel pet kilometrov pred ciljem, a je bil ves čas zraven. Na koncu sem vlekel tudi zato, da naju nista ujela tretji in četrti, bi pa na štartu takoj podpisal za drugo mesto. Seveda je v cilju nekaj grenkega priokusa, ampak tako pač je. Sem pa seveda zadovoljen.«

Med ženskami je bila suvereno v vodstvu Laura Šimenc, ki je ponovila zmago iz leta 2017.

»Do vznožja Kladja sem bila precej previdna, na ovinkih in pri Godoviču, na Kladje sem pa želela postavit dober čas, kar mi je z 21-imi minutami tudi uspelo. Potem sem vozila s skupino, ki se je oblikovana na Kladju, v poljanski dolini pa sem imela malo krčev, saj je dirka s Ponyjem očitno le pustila nekaj posledic. Zato sem vozila bolj v zavetrju, vozili smo hitro, proti Ljubljani pa so se že začeli opazovati in pripravljati na šprint. Bila sem v ozadju, vedela sem tudi, da v bližini ni nobene punce, ki bi me lahko ogrožala. Šlo je po načrtih vse do cilja.«

Katarina Novak (BikeRepublic) je v cilj prišla na drugem mestu, tretja je bila Dunja Selan (Tuš T.E.A.M.).

»Sem zelo zadovoljna. Že lani sem bila druga, tako da motivacija ostaja. Z vožnjo sem prav tako zadovoljna. Z Lauro sva s prvo skupino skupaj prišli v Cerkno, na Kladje pa je bila močnejša, zato je tudi zasluženo zmagala. Da je letos manj kolesarjev, se mi je poznalo v poljanski dolini, ko sva bila z enim od kolesarjev kakšnih 20 kilometrov sama in je bilo treba kar garat. Padcev praktično ni bilo, bila je zelo lepa dirka, « je povedala Novakova.

Matic Plaznik, zmagovalec krajše razdalje, ki jo je osvojil že leta 2017, pa je povedal:

»Letos je bilo na Mali Franji od vseh let najtežje. Proga je bila taka kot vedno, smo pa hitro v ospredju ostali le trije, po poljanski dolini pa nas je oviral tudi veter. Imel sem tudi težave s krči. Mitjo je utrudil klanec, zato je bil tudi nekoliko slabši v šprintu, kjer je običajno odličen.«

Drugi je bil Mitja Mesarič (Tuš T.E.A.M.), tretji pa Miha Alič (KD LPP).

Med ženskami je drugo mesto osvojila Eva Goropečnik, tretje pa Maja Zajec (Bam.bi).

Malo Franjo je z zmago v svoji kategoriji končal tudi Andrej Žavbi (Tuš T.E.A.M.). Po prihodu v cilj j povedal:

»Končno smo dočakali pravo dirko, prvi Grand Fondo po koroni. Zelo vesel sem, da so organizatorji dirko speljali, ker je res ena najlepših na svetu. Na progi se je prva selekcija naredila v klanec in tako je bilo tudi v nadaljevanju. Tisti, ki so bili dobri v klanec, so se nam odpeljali in jih nismo uspeli ujeti. Nato smo vozili v grupah. Bila sta dva padca, verjetno zaradi utrujenosti, a nič hujšega. Proga pa je bila lepa, vreme nam je odlično služilo, ni bilo prevroče, tako da je bilo vse odlično.«

Na krajši razdalji sta se v tademu ponovno preskusila Aleš Dragar in Jurij Porenta, ki se v cilj prišla na 52. mestu. Prihodnji teden se bosta udeležila evropskega pokala v tandemu, o Franji pa sta povedala:

»Vročine ni bilo, malo so nagajale noge. Vesela sva, da organizator dovoli udeležbo tandemu na dirki. Najprej sva malo po trenirala, do Vrzdenca sva se vozila skupaj z dvema drugima, na klanec pa sva vozila svoj tempo. Vožnja tandema v klanec je nekoliko bolj naporna, saj moraš v klanec poganjat oz. vleči dve masi enakomerno. Letos dirk ni bilo, zato ne veva, kaj lahko pričakujeva na evropskem pokalu. Sicer sva uigran tandem, saj skupaj nastopava že tri leta.«

Na prireditvi je kolesarje pozdravil tudi idejni oče maratona Tone Fornezzi – Tof, ki ni pozabil omeniti pokojnega Zvoneta Zanoškarja, ki je poleg Janeza Winklerja predstavljal trojico, ki je postavila temelje sedanje prireditve.

Tokratni maraton je bil poleg manjšega števila udeležencev drugačen zaradi štartnega protokola, ki je prihod v štartni boks zahteval zaščitno masko, kolesarji pa so  imeli označeno startno mesto.

Fotogalerija - podelitev
Fotogalerija - start Franja 97km
Fotogalerija-start Franja 97km 2.del
Fotogalerija - start Franja 156km
Fotogalerija - cilj 1. del
Fotogalerija - cilj 2. del
Fotogalerija - cilj 3. del

Vir/avtor: