Vadbeni fiziolog dr. Tim Podlogar o novem slovenskem izotoniku in številnih mitih, ki krožijo med kolesarji

Zgodba z izotonikih je stara kot Zemlja in čeprav jih na tržišču ni malo, se zdi, da je vsak naslednji le kozmetična izboljšava prejšnjega. Embalaže so enkrat bolj svetleče, drugič bolj bele, "clean", sem in tja se doda kako magično sestavino, kot sta kokosova voda v prahu ali cimet (prav ste prebrali, ugleden proizvajalec dodaja vanj cimet). Spreminja se okuse, njihovo poimenovanje, sadje dobi še pet pridevnikov - zadnje čase pa se veliko izpostavlja magnezij in njegovo vlogo pri preprečevanju mišični krčev. Ob vsem tem seveda največ doda marketing in znani obrazi. Zanimvo pa je, da ob vsej ponudbi večina ljudi ni zadovoljnih s svojim izotoničnim napitkom in ga posledično izpušča, ali pa ne uporablja v zadostni meri. Kaj pa je za nekega kolesarja, ki naredi krog čez Vršič in Predel - mimogrede, da bo imel na Stravi več "višincev" od klubskih kolegov, potegne še na Mangrtsko sedlo - pravzaprav zadostna mera?

"Jasno je, da sem nekakšen “frik”, ko pride do športne prehrane. Tako ne čudi, da imam doma stanovanje polno vreč različnih oblik ogljikovih hidratov, saj sem enostavno ugotovil, da na trgu ni izdelka, ki bi bil narejen po mojem okusu. Ali bolje rečeno, da je skladen s trenutnimi znanstvenimi dognanji. Že zaradi tega mi je bilo v interesu, da pomagam razviti Ndure - da rešim svojo težavo, pri tem pa pomagam tudi ostalim ..."

Težave vzdržljivostnih športnikov

Če vprašate ljudi, ki imajo za sabo že nekaj tekem, vam bodo več ali manj ponudili iste odgovore. Glavni problemi kolesarjev, triatloncev in vseh vzdržljivostnih športnikov, pri katerih je trening dolg, a prav nič manj intenziven, se prekrivajo s tremi težavami, ki bi jih morali izotonični napitki reševati. No, zadnja sicer ironično nastane prav zaradi reševanja prvih dneh - in prav ta zadnja največkrat vodi do odstopa med najbolj pomembno tekmo sezone:

1. Premajhen energijski izkoristek

2. Mišični krči

3. Prebavne težave

Kako to, da v 21. stoletju, ko je kineziološka znanost na neprimerljivo višji ravni, kot pred desetletji, še vedno ne znamo preprečiti teh relativno osnovnih težav? Ko smo tudi samo postali izkušenejši ter primerjali subjektivne občutke z ugotovitvami na papirju, smo opazili, da so bile bistvene značilnosti vedno spregledane. Pravzaprav - med množično ponudbo izotonikov nismo bili zadovoljni pravzaprav z nobenim. To je namreč tudi eden izmed razlogov, da si pri profesionalnaih moštvih izotonike mešajo sami. Prav noben namreč ne vsebuje ustreznega (razmerja) “goriva” in redkokateri izotoniki so dejansko izotonični. Torej, en velik BS (bulšit), kot rad reče naš sogovornik. In človek, ki kupi izotonik, se vendarle nadeja izboljšanja zmogljivosti, če že ne vsaj počutja in zdravja.

Video 1: Za resnično izboljšanje telesnih zmogljivosti telo potrebuje le tisto, kar lahko najbolj izkoristi med vadbo. Čudežnih formul ne obstaja, obratno pa so mnoge preprosto napačne. Kaj dejansko vpliva na izboljšanje zmogljivosti?

Če nečeša ni, moraš biti pač prvi

Dvoma ni bilo več - za vsako ceno moramo razviti svoj lasten izotonik! Odločili smo se, da bomo napitek naredili v sodelovanju z Nduranzom, uveljavljeno znamko, ki jo že poznamo. No, bolj kot “brand” je pomembna polnilnica, torej tovarna, ki nabavlja in procesira sestavine za posamezna podjetja. Angleška tovarna, angleške sestavine. Ob tem omenimo, da oznaka “overseas ingredients”,  ki jo zadnje čase opažamo na izdelkih, ne pomeni, da bo v njem kokosovo mleko v prahu iz deževnega pragozda. Žal gre največkrat kar za poceni sestavine iz Kitajske in občutljivi želodci kolesarjev to zaznajo, še preden preverimo deklaracijo.

Še preden smo vprašali stroko, smo vedeli, da magnezij ne rešuje krčev - pravzaprav ga s potom v praksi skoraj ne izgubljamo. Krči so v 95% rezultat motenj v prenosu živčnih signalov, zato jih najlažje lažje preprečimo z rednim dodajanjem ustreznega izotonika in energijskega gelčka. Katere minerale pa vendarle potrebujemo med vadbo?

No, samo kvalitetne sestavine ne bodo dovolj, če jih le zmešamo skupaj. In v Sloveniji je samo en človek, k bolj od nas uživa v mešanju napitkov. Dr. Tim Podlogar je zavzet kolesar, ki ne prenaša BS-a, izotonike in gelčke pa v domači kuhinji ustvarja kar sam. Poleg tega je vadbeni fiziolog ter kineziolog, ki je večina svoje kariere posvetil raziskavam metabolizma optimalne oksidacije ogljikovih hidratov. Tim dobro pozna Veliko Britanijo, saj je na Univerzi v Birminghamu doktoriral na temo ogljikovih hidratov v vzdržljivostnih športih. Povabili smo ga k sodelovanju in sedaj, ko je prototip že v prodaji, lahko rečemo, da smo se veliko naučili. Da pa ne bomo dolgovezili, objavljamo intervju, v katerem vam bo Tim razložil, kaj je pravzaprav recnična "fora" izotoničnega napitka, kako preprečiti krče in kaj je največji mit, ki kroži med kolesarji.

Slika 1: Naš sogovornik v okolju, ki mu je poleg laboratorija najbolj pri srcu...

Tim, nekoč si omenil, da bi na samotni otok, na katerem je asfaltirana cesta na 3200m visok vulkan, najprej vzel izotonik? Zakaj je izotonični napitek tako pomemben?

No, pozabil si omeniti še kolo. Brez njega bi mi kvaliteten napitek le daljšal življensko dobo. A šalo na stran - ogljikovi hidrati so vir energije. Pravzaprav so najpomembnejši vir energije med intenzivno telesno aktivnostjo. Problem je, da so zaloge ogljikovih hidratov v telesu močno omejene, kar pomeni, da prej ali slej pride do trenutka, ko teh zmanjka in takrat se enostavno zaletimo v zid, če se izrazim po domače. Če želimo torej vzdrževati visoko intenzivnost, nam ne preostane drugega, kakor da v telo sproti vnašamo ogljikovih hidratov. In ne, ni dovolj, da začnemo ogljikove hidrate med telesno aktivnostjo vnašati, ko nas že zabije, temveč je to smiselno početi že od začetka, saj s tem dosežemo, da se poraba ogljikovih hidratov, ki so shranjeni v telesu, upočasni. Vedeti moramo tudi, da zaloge goriva ne delujejo po avtomobilskem principu, torej, da telo deluje popolnoma normalno vse dokler niso izčrpane vse zaloge. Nasprotno, prve negativne posledice zmanjšanja razpoložljivosti ogljikovih hidratov se začnejo pojavljati že prej, pomembna komponenta je na primer ta, da mišice okusijo večjo stopnjo razgradnje. Pri mnogih se pojavijo tudi krči. Sedaj sem se osredotočil le na dogajanje med vadbo, a razmišljati moramo tudi o treningu naslednji dan. Četudi je mišična mikropoškodba del treninga, je stopnja te lahko previsoka in naslednji dan enostavno ne moremo kvalitetno izvesti treninga. Aja, pa ne smemo pozabiti še na hidracijo - ta je sploh ob vulkanu ključna.

Video 2: Ogljikovih hidrati (OH) igrajo ogromno vlogo med treningi, še večjo pa med tekmo. Ne obstaja posamezne sestavine, ki bi tako izboljšala rezultat kot ravno OH. Pa si vedel, da že samo "okušanje" OH minimalno, a vendar zaznavno izboljša zmogljivost? Klikni tu za nadaljevanje zgodnjega videa.

Uh, greva kar po vrsti. Kolikšna je na neko 6 urno rundo, kjer se pritiska na pedala in meri ego, optimalna količina zaužitih hidratov? Koliko naj zaužije amater na tekmi in koliko profesionalec?

Vse je odvisno od tega, koliko vatov posameznik producira na pedalih med telesno aktivnostjo. Ali povedano bolj enostavno - odvisno je od tega, kako intenziven je napor ter kako smo natrenirani. Za veliko večino rekreativnih kolesarjev bo zadoščalo, če med takšno turo uživajo nekje od 40-60 gramov ogljikovih hidratov na uro. Bolj trenirani, torej tisti, ki zmagujejo po dirkah in obračajo visoke vate, bodo najbolje odnesli, če bodo pojedli več kot 60 gramov na uro. A tu se pri mnogih pojavljajo težave, saj telo ni navajeno na takšne količine ogljikovih hidratov ali pa je sestava le-teh neprimerna.

"Pred kakšnimi petnajstimi leti so na Univerzi v Birminghamu pod vodstvom profesorja Askerja Jeukendrupa kot prvi ugotovili, da če skombiniraš oba tipa sladkorja, lahko dejansko bolj učinkovito porabljaš ogljikove hidrate, ki jih vneseš med vadbo. Merjenci so vnesli 90 g/h ogljikovih hidratov iz glukoze ali glukoze in fruktoze v razmerju 2:1. Poraba vnešenih ogljikovih hidratov se je pri glukozi ustavila pri 60 g/h, pri razmerju 2:1 pa so porabljali veliko več. Razmerje 2:1 je bilo namreč skovano po naključju in ni imelo nobene pametne znanstvene podlage. A kljub temu se danes uporablja v večini priporočil kot optimalno razmerje".

Tim, tudi sam si kolesar in gotovo si že kdaj moral odstopiti. Zakaj ima toliko kolesarjev prebavne težave? Je stvar v preagresivnih aromah, v napačnih virih ogljikovih hidratov ali v čem tretjem?

Čeprav sem kolesar in letno naredim več kot 20 tisoč kilometrov, sem v življenju odvozil le dve dirki in od nobene odstopil. Videti je, da moje telo prenese vse. No, ne čisto vsega. Med pilotiranjem ene izmed študij v Birminghamu, ko sem med telesno aktivnostjo moral piti napitek s sladkorjem imenovanim laktoza, ki ga sicer najdemo v mlečnih izdelkih, sem dejansko moral odstopiti in se potem dlje časa zadrževal v toaletnih prostorih. Biti laktozno intoleranten ni najboljše (smeh).

Slika 2: Tim več kot ostali kolesarji preživi na kolesu v zaprtih prostorih - nova spoznanja so dodatna motivacija za treninge in tekme.

Glavni razlogi za razvoj prebavnih težav pri kolesarjih so trije. Prvi razlog je, da mnogi športniki niso navajeni vnašati ogljikovih hidratov med naporom, saj mislijo, da so ti rezervirani le za tekmovanja. Drugi razlog, ki se pojavi je, da dolgo časa ne vnesejo ničesar, potem postanejo utrujeni in poskušajo z velikim vnosom nadoknaditi izgubljeno. Visok vnos ogljikovih hidratov v neoptimalni sestavi, torej neoptimalni kombinaciji različnih tipov sladkorjev, vodi v prebavne težave. Vedeti moramo namreč, da se morajo ogljikovi hidrati, ki se kmalu razbijejo na osnovne sladkorje - glukozo, fruktozo in galaktozo, absorbirati v krvni obtok. Za to so ključni določeni transporterji, ki imajo omejeno kapaciteto. Poleg tega se prenašalci za glukozo in fruktozo razlikujejo. Če torej zasičimo prenašalce za glukozo, lahko vseeno izkoristimo prenašalce za fruktozo. Razmerje med glukozo in fruktozo je tako ključno. Tretji razlog pa so poškodbe v črevesju. Do teh pride predvsem kot posledica prerazporeditve krvi iz prebavil v kožo ter mišice in najbolje se bomo temu problemu izognili, če bomo med telesno aktivnostjo v zadostni količini vnašali tekočino. A ne preveč.

Video 3: Prebavne težave med treningi ne povzročijo izotoniki ali geli sami po sebi, temveč njihova napačna zasnova - neabsorbirana količina tako med naporom dodatno draži občutljivo sluznico prebavil,

Razmerje med glukozo in fruktozo, sem in tja kdo pozna 2:1... Povej nam malo več, to naše bralce gotovo zanima.

Kot že omenjeno, poznamo tri tipe monosaharidov, torej najenostavnejših ogljikovih hidratov. V zgodbo tu vstopata samo glukoza in fruktoza, saj galaktoze med telesno aktivnostjo praktično nihče ne vnaša, zato jo odmislimo. Večina ogljikovih hidratov, ki jih najdemo na trgovskih policah vsebuje le glukozo, oziroma verige glukoze. Kruh, testenine, riž, maltodekstrin - to je v osnovi vse glukoza. Potem imamo pa fruktozo, ki jo v spremenljivih deležih najdemo v sadju ter medu. Kot zanimivost, namizni sladkor saharoza je pravzaprav molekula sestavljena iz glukoze in fruktoze. Fruktoza se od glukoze ne razlikuje le po tem, da uporablja druge prenašalce iz črevesja v kri, temveč mora najprej v jetra ter se tam pretvoriti v glukozo ali laktat. Morda je zaradi tega dolgo časa niso videli kot primerne za med telesno aktivnostjo. Pred kakšnimi petnajstimi leti so na Univerzi v Birminghamu pod vodstvom profesorja Askerja Jeukendrupa kot prvi ugotovili, da če skombiniraš oba tipa sladkorja, lahko dejansko bolj učinkovito porabljaš ogljikove hidrate, ki jih vneseš med vadbo. Merjenci so vnesli 90 g/h ogljikovih hidratov iz glukoze ali glukoze in fruktoze v razmerju 2:1. Poraba vnešenih ogljikovih hidratov se je pri glukozi ustavila pri 60 g/h, pri razmerju 2:1 pa so porabljali veliko več. Razmerje 2:1 je bilo namreč skovano po naključju in ni imelo nobene pametne znanstvene podlage. A kljub temu se danes uporablja v večini priporočil kot optimalno razmerje. A zgodba o razmerju se v znanosti tu ni končala. Profesor David Rowlands iz Nove Zelandije je že kar nekaj let nazaj ugotovil, da je optimalno razmerje med glukozo in fruktozo precej drugačno in sicer nekje med eno enoto glukoze in eno do 0,7 enote fruktoze. Zakaj na njegove ugotovitve večina pozablja ne vem, vem pa, da jaz nanj nisem pozabil (smeh). Moje nekoliko subjektivno mnenje je sicer, da je optimalno najverjetneje razmerje 1:0,8 v prid glukozi.

Slika 3: Pro kolesarji vedo, da brez "fuelinga" ne gre - nekateri člani Tuš Teama že testirajo prototip novega izotoničnega napitka.

A niso nekoč trdili, da fruktoza zamaščuje jetra in je za nas nasploh škodljiva?

Uhhh. O tem lahko govorimo ure in ure. Ja, o fruktozi slišimo marsikaj slabega. A raziskave so jasne. Če smo telesno aktivni in pojemo toliko energije, kolikor je porabimo, fruktoza ni problematična. Nasprotno - za športnike je, kot smo prej lahko ugotovili, v določenih primerih priporočljiva.

Ena izmed stvari, ki se na veliko reklamira, je magnezij. No, pravzaprav elektroliti, magnezij pa naj bi bil njihov kralj.

Elektroliti so ključni za delovanje človeškega telesa in koncentracijo elektrolitov želimo kar se da dobro nadzirati in jo ohranjati v normalnih mejah. Ko govorimo o športniku, govorimo o treh različnih okoljih. Eno je napitek, drugo je kri in tretje je znoj. Večina se osredotoča na kri, a ko govorimo o telesni aktivnosti, bi se morali osredotočati na znoj. Namreč - nadomeščati moramo izgubljeno, torej tisto, kar je v znoju. Znoj je v največji meri sestavljen iz navadne soli, kar niti ne čudi glede na to, da te človek vsak dan uživa precej.

Slika 4: Vrhunska hrvaška biatlonka Nika Blaženić že uporablja Ndure - prototip verzijo

"Pogosto slišim, da magnezij preprečuje nastanek krčev in da mora biti nujno v športnem napitku. Enostavno - to je idiotizem. Dejstvo je namreč, da koncentracija elektrolitov z dehidracijo narašča, kar pomeni, da je njihova dostopnost kvečjemu večja kakor pa nižja. In nobena raziskava v zadnjih letih ni pokazala povezanosti med krči in vnosom elektrolitov. Edina možnost, da bi dobili krče zaradi elektrolitov je, da bi pili samo vodo in redčili kri".

Pojavnost ostalih elektrolitov v znoju je pravzaprav izjemno majhna in jih zato skorajda ni potrebno nadomeščati. Pogosto slišim, da magnezij preprečuje nastanek krčev in da mora biti nujno v športnem napitku. Enostavno - to je idiotizem. Dejstvo je namreč, da koncentracija elektrolitov z dehidracijo narašča, kar pomeni, da je njihova dostopnost kvečjemu večja kakor pa nižja. In nobena raziskava v zadnjih letih ni pokazala povezanosti med krči in vnosom elektrolitov. Edina možnost, da bi dobili krče zaradi elektrolitov je, da bi pili samo vodo in redčili kri.

Slika 4: Mit o magneziju je tako zakoreninjen med kolesarji, da marsikdo vztraja pri nakupu magnezijevih šumečk - šele ko ga vprašamo, v katerem delu treninga ali tekme se začnejo pojavljati krči, razume, da morda nekaj na temu, da goni praktično "lačen".

Povsod se magnezij prodaja kot univerzalno sredstvo proti krčem? Kaj po tvojem mnenju najbolj učinkovito prepreči krče?

Najprej naj sploh odgovorim na vprašanje, kaj je mišični krč. Gre za mišično krčenje, ki se pojavi brez naše volje, mišice pa potem zavestno ne moremo sprostiti. Edina možnost, kako mišico sprostimo iz krča je, da jo raztegnemo, s čimer deaktiviramo aktivacijo živčnih vlaken, ki oživčujejo problematično mišico. Vidimo lahko torej, da gre za neke vrste napako v prenašanju živčnih signalov in vsekakor ne za porušeno elektrolitsko ravnovesje. Namreč z raztezanjem tega ne moremo spremeniti. Mišični krči se na splošno pojavljajo ponavadi med hudimi napori, v vročini in ob koncu aktivnosti. Vse to pa je povezano predvsem z zmanjšano razpoložljivostjo energije, torej predvsem ogljikovih hidratov, delno pa tudi z mikro poškodbami mišic. Ponavadi se pojavijo, ko pretiravamo z intenzivnostjo, torej, ko želimo več, kot pa mišica dejansko zmore.

"Pri krču gre za mišično krčenje, ki se pojavi brez naše volje, mišice pa potem zavestno ne moremo sprostiti. Edina možnost, kako mišico sprostimo iz krča je, da jo raztegnemo, s čimer deaktiviramo aktivacijo živčnih vlaken, ki oživčujejo problematično mišico. Vidimo lahko torej, da gre za neke vrste napako v prenašanju živčnih signalov in vsekakor ne za porušeno elektrolitsko ravnovesje."

Video 4: Si vedel, da krče v resnici povzroča premalo glukoze v krvi, kar vodi do motenj v signalizaciji številnih nevrotransmiterjev, med drugim tudi acetilholina? Krče lahko najbolj preprečimo, če najdemo izotonik ali gele, katere lahko absorbiramo po zlatem pravilu 90g OH na uro.

Magnezij in ostali elektroliti torej tukaj sploh ne nastopajo v enačbi. Ja, nujno so pomembni z vidika, da jih potrebujemo za normalno delovanje organizma, a pri krčih niso ravno v veliko pomoč. Še najboljše zdravilo proti krčem je zadosten vnos energije in pa nasvet, da se ne pretirava.

Torej, magnezij ne igra pretirane vloge pri rehidraciji, ostali elektroliti pa?

Za rehidracijo samo je natrij najpomembnejši, ostali pa bolj ne. Ena izmed pomembnih vlog elektrolitov je tudi ta, da skrbijo za ohranitev prostornine celic v telesu. Če v krvi povišamo koncentracijo natrija, bo voda iz celic, tudi mišičnih, začela prehajati v kri. To se zgodi, če smo dehidrirani in vemo, da to ne najbolje vpliva na telesne funkcije. Če pa koncentracija natrija v krvi začne padati, bo začela voda vdirati v celice in te bodo začele nabrekati. To seveda ne bi bilo problematično, če ne bi možgani bili v lobanji. Zgodi se namreč, da voda vdira v celice, te se hočejo povečati in se zaradi lobanje ne morejo. Celice začnejo pokati in v najslabšem primeru lahko nastopi smrt. Temu pojavu pravimo tudi z vadbo povezana hiponatremija in niti ni tako redek pojav.

Sika 6: Poudariti gre, da magnezija izgubimo še mnogo manj, kot smo prikazali na simbolični sliki. Delčke bi bil namreč komaj viden s prostim očesom - magnezij je namreč za telo tako ključne vloge, da telo med naporom dejansko poveča njegovo koncentracijo znotraj celice.

Torej - med telesno aktivnostjo izgubljamo sol in vodo. Če bi torej nadomeščali le vodo, bi se koncentracija natrija v krvi lahko začela zmanjševati in to bi vodilo v težave. Če pa bi zaužili preveč natrija, bi to najprej pomenilo želodčne težave, potem pa še to, da bi bili med vadbo močno žejni, saj bi natrija v krvi bila previsoka in to je znak za žejo. Glede ostalih elektrolitov pa je tako, da gre za precej neraziskano področje. Dejstvo je, da je smiselno ohranjati koncentracije elektrolitov v krvi. Obstaja na primer hipoteza, ki pravi, da izgube kalcija v znoju telo nadomešča z razgradnjo kosti. Tega si seveda ne želimo.

Je izotonični napitek primeren tudi za otroke?

Ne vem, zakaj ne bi bil. Mislim - če ima notri kofein ali kaj drugega kakor sladkor ter sol, potem bi se že vprašal o njegovi smiselnosti. Sicer pa ja - saj otroci so tudi ljudje in vsi vemo, da so njihove potrebe po energiji zaradi neprestane aktivnosti visoke.

Sodeloval si pri razvoju novega Ndura, ki je v bistvu plod tvojega znanja. Se pa že pred tem spomnim, da si se neprestano ukvarjal z nekimi “cukri”, oksidacijo, torej s tistimi osnovami, ki jih pozabljamo, saj vsi iščemo magične formule...

Jasno je, da sem nekakšen “frik”, ko pride do športne prehrane. Tako ne čudi, da imam doma stanovanje polno vreč različnih oblik ogljikovih hidratov, saj sem enostavno ugotovil, da na trgu ni izdelka, ki bi bil narejen po mojem okusu. Ali bolje rečeno skladen s trenutnimi znanstvenimi dognanji. Že zaradi tega mi je bilo v interesu, da pomagam razviti Ndure - da rešim svojo težavo, pri tem pa pomagam tudi ostalim. Želel sem, da ima napitek optimalno razmerje med maltodekstrinom in fruktozo, s čimer ne le, da se poviša razpoložljivost energije, temveč se tudi zmanjša pojavnost prebavnih težav. Raziskave so namreč pokazale, da je razmerje 1:0,8 med maltodekstrinom in fruktozo tudi najboljše iz slednjega vidika. Dodali smo elektrolite v količini, ki so podobne sestave kot znoj večine ljudi, s čimer človek enostavno dobi tisto in samo tisto, kar potrebuje. Napitek je enostaven, ne vsebuje nobenih nepotrebnih sladil ali česa takšnega in je po mojem mnenju najboljši izdelek na trgu. Poleg tega prihaja iz ugledne tovarne in mislim, da enostavno trenutno na trgu ni boljšega izdelka. Morda sem slišati pristranski, a dejansko na trgu nisem našel izdelka, ki bi imel takšno razmerje med maltodekstrinom in fruktozo.

Slika 7: Ndure prototip je so testirali že mnogi - Mateja Roglič, dvakratna slovenska zmagovalka kronometra in nosilka številnih drugih medalj (na sliki), Matej Lovše, pred parimi leti svetovni prvak v kronometru, Dejan Bratuš (Tuš Team), rokometno društvo Koper, iz tujine pa Nika Blaženić, hrvaška biatonka, Nogometni klub Slaven Belupo, italijanski Eppinger Team in še številni drugi.

No, jaz že vem, ampak ... Kaj prihaja?

Hmmmm. Marsikaj. Prva stvar, ki smo jo želeli poleg napitka optimizirati je tudi regeneracija. Raziskave, pri katerih sem sodeloval, so pokazale, da je tudi v času regeneracije pomembno, kakšen tip ogljikovih hidratov uživamo. Razvili smo torej regeneracijski napitek, ki je optimalen z vidika zapolnjevanja jetrnega in mišičnega glikogena, skrbi za regeneracijo mišic ter seveda poskrbi za ustrezno rehidracijo. Saj vem, da se sliši promocijsko, a kaj naj naredim, če pa smo tudi tu prvi (smeh).

V razvoju je tudi energijski gel, ki bo dopolnjeval Ndure in bo z njim kompatibilen. Ideja je, da bi vrhunski športnik med tekmovanjem v eni uri vnesel dve enoti - en gel ter en Ndure napitek (po izbiri), medtem, ko bi rekreativni športnik izbiral med enim gelom ALI enim Ndure napitkom. A o tem boste več slišali, ko gel razvijemo. Ne moremo vsega že zdaj razkriti.

Sledijo še napitek za nizkointenzivne vožnje (base napitek), ki so po možnosti izvedene na prazen želodec, regeneracijski napitek brez ogljikovih hidratov ter tudi kakšen prehranski dodatek, ki ima znanstveno potrjene pozitivne učinke - na primer beta alanin ter kofein.

Slika 8: Pogosto se zazdi, da profesionalci uporabljajo čudežne dodatke, ki jim jih zmešajo biokemiki - žal (ali pa na srečo) je potrebno le ogromno znoja in osnove. Tudi naša devetkratna prvakinja v cestnem kolesarstvu Polona Batagelj je redna obiskovalka naše trgovine, pri čemer uporablja le regeneracijski napitek, energijske gele, izotonični napitek, za tekme pa kofein in adaptogene.

Za konec. Me druženjem sem izvedel, da še nisi bil na dopustu. Letiš kam ... pravzaprav, goniš kam?

Eh, saj ne vem, kaj dopust sploh je. Recimo, da sem bil na dopustu nekaj dni v Avstriji v Zell am See-ju, da sem se lahko malo preganjal po znameniti Großglocknerhochalpenstraße. Sicer pa sem imel letos cilj, da prekolesarim čim več slovenskih vzponov, saj po nekajletnem bivanju na Otoku, to ni bilo mogoče. Bi pa moral konec septembra odleteti v Belgijo, kjer bomo konec leta delali študijo na ketonih v simulirani višini. A to je sedaj vse v zraku zaradi virusa. Imam tudi letalsko karto za Španijo za konec oktobra, saj naj bi takrat tam potekala znanstvena konferenca in na kateri bi moral predstavljati eno izmed svojih študij, a so konferenco spremenili v spletno konferenco, kar pomeni, da bo letalo tja letelo brez mene.

Tim, čim prej, upam da uspe tudi kolo izven inštitutov ;) Se vidiva naslednjič, ko bova obdelala regeneracijo vzdržljivostnih športnikov.

Enako, se že veselim. Obojega (smeh).

"Ndure Prototype  prihaja v treh naravnih okusih brez umetnih sladil (pomaranča, ananas in lubenica) in ga zavoljo vašega feedbacka (predvsem glede okusov, pa tudi sicer bomo veseli vaših ocen) ponujamo po 40% nižji ceni: 900g za 14.99€.

 

Video knjižnjica - celoten intervju z dr. Podlogarjem

Najboljši izotonik za kolesarje tekače triatlon | Najboljši izotonični napitek

Objavljeno: 24.09.2020

Vir/avtor: