24. april 2011, Pietermaritzburg, Republika Južna Afrika. Na ta dan je Aaron Gwin slavil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in to prav na prizorišču, ki je odprlo tudi letošnji svetovni pokal. Zmagi sta sledili dve sezoni popolne prevlade, v katerih je bil Gwin praktično nepremagljiv, Združene države pa je praktično lastoročno znova povzdignil med spustaške supersile. Po lanski povprečni sezoni je zdaj očitno znova v vrhunski formi, za piko na i pa je zmagal še s kolesom za enduro. Očitno prototipom Specializeda Endura s plašči premera 27,5 palca. Zdaj je le še vprašanje, kaj bo sledilo na naslednjih dirkah - lahko ponovi svoje pretekle uspehe ali je to prizorišče zaradi svoje specifike pač ponudilo tak razplet? Bomo videli!

Zmaga Gwina pa vsekakor ni osamljena zanimiva zgodba iz Pietermaritzburga. Mesto že četrtič gosti svetovni pokal, lani pa je bilo tu tudi svetovno prvenstvo. Tu nekje živi kralj Kraljestva Zulu, a mi veliko bolje poznamo nekega drugega prebivalca, ki ima lastno kolesarsko trgovino le nekaj metrov stran od prizorišča. Govorimo seveda o Gregu Minnaarju, ki lovi 17. zmago v svetovnem pokalu, s čimer bi izenačil rekord Steva Peata. Z opornico na kolenu mu je zmaga danes ušla, domačini pa so bili vseeno veseli tretjega mesta. Na drugo mesto pa se je prebil Mick Hannah, ki je tokrat znova pokazal zakaj ga kličejo "Sik Mik". Na kvalifikacijah mu je zadnja zavora odpovedala že v prvem delu proge, malo za tem pa je postavil 4. najhitrejši čas na delu "avtocesta N3". Kot zaščiten tekmovalec se je uvrstil v finale, štartal tik pred najhitrejšo dvajseterico ter z izrednim časom sedel v stolu vodilnega vse do prihoda Gwina.

Rezultati kažejo na izredno premoč Velike Britanije, saj so imeli kar četrtino vseh finalistov v finalu. Deloma je to posledica enostavnega potovanja z Otoka na jug Afrike, še bolj pa odraz moči serije BDS (British Downhill Series).

Pri dekletih prav tako napeta dirka, prvo zmago pa si je privozila Manon Carpenter, sicer zelo redna obiskovalka odra za zmagovalce. Druga Rachel Atherton, ki je ravno prebolela bolezen, tretja pa Jill Kintner. Se še ena legenda vrača v staro formo?

Dirka na tej progi je zelo specifična, saj ima zelo dolge ravne odseke ter celo nekaj metrov vzponov, zato je bilo kot vedno veliko taktiziranja z izbiro koles. Vendar so organizatorji lepo nasuli velike kamne po zgornjem delu proge in na koncu je bilo kolo za spust za večino kar prava odločitev. Smo pa zato doživeli pravo poplavo različnih formatov plaščev - 26-palčni so med elitnimi ekipami že skoraj redkost, prototipi 27,5"/650b so vidni pod skoraj vsakim šotorom, za nameček pa so nekateri vozili še 29erje. Minnaar se je s 26-palčnim Santa Cruzom prebil do tretjega mesta, sicer pa so smetano med člani in članicami pobrala kolesa s plašči premera 27,5-palca. Kam gre razvoj, je torej jasno.

Zagotovo se nam obeta zanimiva sezona, v kateri se lahko nadejamo tudi dobrih uvrstitev Žige Pandurja ter Zarje Černilogar, ki se bo svetovnemu pokalu pridružila po dirki v Avstraliji. Boj za zmage pa je povsem odprt, žal pa za zdaj v njem ni lanskega zmagovalca. Steve Smith je po zlomu gležnja ter operaciji še na okrevanju, nato pa skoraj zagotovo znova v boju za najvišja mesta.

Na uvodni fotografiji Aaron Gwin, vse foto Grega Stopar

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Objavljeno: 13.04.2014

Vir/avtor: www.mtb.si