V aferi Aderlass obtožen zdravnik in njegovi pomočniki

Na sodišču v Nemčiji je v aferi Aderlass po nekaj prestavitvah sojenja prišlo do epiloga. 42-letni zdravnik Mark Schmidt je bil obsojen na štiri leta in deset mesecev zaporne kazni zaradi kršitve zakona o zdravilih, nedovoljene uporabe dopinških metod v športu in nevarne telesne poškodbe, tri leta pa ne sme opravljati zdravniškega poklica. Obsojeni so bili tudi njegovi štirje sodelavci.

Schmidt je sicer upal na milejšo kazen, v svojem zagovoru se je kesal in dejal, da se za prepovedano dejavnost ni odločil iz finančnih razlogov, ampak iz »ljubezni do športa«, saj je želel preprečiti, da bi njegove stranke pomoč iskale pri šarlatanih.

Schmidtov pomočnik Dirk Q. je prejel dve leti in štiri mesece zapora, a mu po skoraj dveh letih preiskovalnega pripora ni treba več v zapor. Medicinska sestra Diana S. je bila obsojena na eno leto in štiri mesece pogojne kazni. Reševalec Sven M. in upokojeni odvetnik, sicer zdravnikov oče Ansgard S., pa sta plačala globo v višini 6.560 oziroma 9.900 evrov globe. Tudi Schmidt mora poleg zaporne kazni plačati še 158 tisoč evrov globe.

Preiskovalci so preiskali več kot sto primerov Schmidtove nedovoljene pomoči športnikom, predvsem smučarskim tekačem in kolesarjem. Večinoma je šlo za krvni doping, ki ga je izvajal v obdobju od leta 2012 do 2019. Obsodili so ga le za 26 kaznivih dejanj, deloma zato, ker so se dejanja zgodila pred uvedbo protidopinškega zakona 2015 in jih ni bilo več mogoče sodno preganjati oziroma zato, ker samo odvzem ali oskrba s krvjo ni bila kaznivo dejanje, če se ni zgodila neposredno pred tekmovanjem.

Tožilec je sicer zahteval 5 in polletno zaporno kazen in 5 letno prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Schmidt naj bi bil kriv tudi za poškodbe gorskega kolesarja, ki jih je ta utrpel po prejemu nepravilno vbrizganega posušenega hemoglobina, kar je povzročilo tudi kožno reakcijo.

Servisiranje centrifug v Sloveniji

Po zapisu portala Zeit.de naj bi predsedujoča sodnica Marion Tischler dejala, da so med preiskavo zasegli centrifugo, ki naj bi pripadala transfuzijskemu centru v Ljubljani, prav tako je bilo ugotovljeno, da naj bi Schmidt servis centrifug, ki jih je uporabljal za obdelavo in shranjevanje krvi, opravljal v Sloveniji.

»Očitno so bili lastni dopinški interesi pomembnejši od interesov pacientov v kliniki, ki so odvisni od transfuzij,« je dejala sodnica.

Kazen tudi za Slovenca

Dopinška afera, ki so jo razkrili leta 2019 med svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Seefeldu v Avstriji, je odnesla tudi slovenska kolesarja Kristjana Korena in upokojenega Boruta Božiča, ki je kot pomočnik športnega direktorja nadaljeval kariero v ekipi Bahrain Merida. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) jima je na podlagi podatkov, pridobljenih s strani avstrijskih preiskovalcev,  določila dve letno prepoved nastopanja na dirkah vseh ravni. Zanju in za Hrvata Kristijana Đuraska so bila usodna sms sporočila, ki so jih našli na predplačljivih telefonih s slovenskimi in hrvaškimi telefonskimi številkami. Nihče od njih vpletenosti v afero ni potrdil.

Alessandro Petacchi in Danilo Hondo

Nekdanjega italijanskega šprinterja Alessandra Petacchija naj bi v afero vpletel nekdanji cimer in ekipni kolega, Nemec Danilo Hondo, ki je zatrdil, da sta se s pomočjo Schmidta skupaj poslužila krvnega dopinga, Schmidtu pa je za to plačal 30.000 evrov. Petacchi je prepričan, da je šlo za namerno zavajanje v prevodu Hondove izjave, s čimer se meče slaba luč na kolesarstvo, njemu pa se povzroča nepopravljiva škoda. Hondo naj bi mu preko svojega odvetnika poslal prepis pričanja, v katerem naj Petacchi ne bi bil omenjen, kljub temu je s strani Mednarodne kolesarske zveze dobil dvoletno prepoved delovanja v športu.

Stefan Denifl, Georg Preidler in Pirmin Lang

Na dvoletno zaporno kazen, od tega 16 mesecev pogojno, so v začetku tedna obsodili tudi nekdanjega avstrijskega profesionalnega kolesarja Stefana Denifla. Priznal je, da se je v času aktivne kariere posluževal krvnega dopinga, kar sta priznala tudi Georg Preidler in Pirmin Lang.

Med grešniki tudi smučarski tekači

Obtoženi so bili tudi smučarski tekači Avstrijec Johannes Dürr, Kazahstanec Aleksej Poltoranin ter Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu. Med racijo leta 2019 v frizerskem salonu so med krvno transfuzijo zalotili avstrijskega smučarskega tekača Maxa Haukeja, kar je tudi sprožilo preiskavo.

Med osumljenimi naj bi bil tudi slovenski športnik oz. športnica iz zimskega športa, a njegove oz. njene identitete sodišče ni razkrilo.

Preiskava v takoimenovani operaciji Aderlass se sicer še ni končala.  

Vir/avtor: