Kako povečati - dvigniti odpornost pri športnikih? 1.del

Si se kdaj vprašal, kaj uživajo profesionalni športniki, da ne zbolijo - če pa že, kolikor le gre poredko? K tem vprašanju nas je že pred kakim letom dni spodbudila anesteziologinja in vsem dobro znana športnica dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki se je obregnila ob trenuten trend imunostimulansov. Gre za koncentrirane oblike naravnih izvlečkov rastlin ali gob, ki naj bi višali odpornost.

In čeprav verjamemo, da ti internet ponuja vse mogoče instant doktorate in azijske gobe, lahko največ storiš predvsem s tem, da se ne sabotiraš. Skozi evolucijo smo ljudje namreč razvili kompleksne, a predvsem izjemno enostavne mehanizme obrambe, ki jih lahko (skorajda brezplačno) aktiviramo. Paradoks je najbolj očiten v točki, da si v zasledovanju tega cilja največ polen pod noge (kolesa) zmečejo prav vzdržljivostni športniki.

Slika 1: Kolesarji smo posebna pasma - ne glede ali tekmujemo na mednarodnem nivoju ali gre za rivalstvo med kolegi, bomo za dober rezultat žrtvovali vse.

Za paralelo bomo vzeli kar aktualno dogajanje okoli nove oblike virusa - vidimo, da najhuje napada starejše, kronične bolnike, debelejše... A to drži le na prvo žogo - med generacijo odraslih in mlajših odraslih se zdi, da se bolj kot "lenuhov" prime kondicijsko izjemno pripravljenih športnikov. Občutek smo dobili, da se je zadeva vlekla pri posameznikih, ki so trenirali kot profesionalci, a so to počeli ob redni službi, družini in številnih obveznostih. Seveda, gre za popolnoma nereprezentativen vzorec, a vendar dovoljšen, da je sprožilo naše začudenje. Je vzrok temu prav pretiravanje? Ali pa le to, da so nas tam nekje v sedmem razredu pozabili naučiti, kako pravzaprav deluje imunski sistem - in nekaj počnemo narobe?

Kaj o odpornosti pravi dr. Rotovnik Kozjekova?

Članek v Poletu z naslovom "Po kolesarjenju pride do generalnega napada na imunski sistem" bo kar pravi. Tudi sami opažamo, da med vzdržljivostnimi športniki - predvsem kolesarji, triatlonci, mladimi plavalci in plavalkami, pa seveda vsemi, ki želijo kaj doseči v ekipnih športih - vlada utrujenost, ki je seveda videna kot normalni del treninga, mladosti ali pa celo družinskega življenja.

Avtorica dobro opiše, kaj kot zdravnica opaža po napornem kolesarjenju ali tekmi. Kolesar je ob dolgem treningu podvržen hudemu presnovnemu stresu in spremembe so dobro vidne celo do 72h po treningu: v prvi vrsti na koži in sluznicah zgornjih dihal, pljučih, spremenjeni so krvni parametri, delovanje organov v trebušni votlini, še posebej pa način, kako se celice branijo pred vdori tujkov.  A zakaj vendarle telo ravna sedaj - pod stresom napornega treninga  - ne vklopi "boost" funkcije, s katerimi bi pridobili imunsko moč?

Odpornost, infekcija in šport

Dolgotrajna telesna aktivnost in vdor tujkov v telo ima več skupnega, kot si mislimo. Povišana telesna temperatura, ki je prisotna pri prehladu, je namreč del vnetnega procesa, ko se telo bori proti infekcijo. Telo pa  tudi v nekaterih redkih procesih odreagira "infektivno", pa čeprav smo zdravi in polni elana. Dolgotrajen vzdržljivostni trening namreč zaradi povišane vrednosti stresnih hormonov sugerira, da prihaja doslej neznana infekcija, in zato z namenom preprečitve "samopoškodb" umiri nekatere odzive (med katerimi sta ključni vnetni in imunski).

Slika 2: Predstavljajte si, pod kakšnim udarom je odpornost tekmovalca, ki na Dirki čez Ameriko (RAAM) prevozi kontinent od ene do druge obale. Kakšne hematološke, biokemijske in hormonske vrednosti ima po 4540 kilometrih in 45 tisoč višincev. Marko Baloh je pri mladosti 50+ pometel z nekonkurenčnimi 20- in 30-letniki in dosegel absolutno 2. mesto.

Spomnimo, kaj se zgodi pri novem virusu - naš organizem se z njim sreča prvič in proizvede izjemno dramatično začetno reakcijo, potem pa drug del pritisne  na zavoro, da si ne bi zabili avtogol. Nekateri posamezniki pa zaradi različnih, deloma še neraziskanih vzrokov (med njimi je debelost, saj v znotraj trebušni maščobi nastanejo provnetni  komunikatorji, avtoimune bolezni, genetika) tega niso zmožni. Komunikatorji, imenovani citokini, odreagirajo preburno in v telesu pride do pretirane vnetne reakcije (citokinska nevihta). Te povzročijo brazgotinjenje različnih tkiv, na njih se nabirajo plaki, krvne strdke...

"Gotovo ste že slišali, ko je kdo dejal, da toliko dela, da nima časa zboleti. No, to je verjetno najbolj nazoren primer inhibitornega delovanja stresnih hormonov, ki držijo vnetja in reaktivne imunske celice pod nadzorom, ko pa se končno umirimo, se le-te dvignejo nad stopnjo, ki ga telo zdrži, in v najboljšem primeru rezultira v običajnem prehladu.

Citokini pa imajo vlogo tudi v "mirnem času", ko smo podvrženi stresorju, kakršno je dolgotrajen vzdržljivostni trening. Zaradi povečanega celičnega dihanja in drugih metaboličnih procesov se med treningom poveča tudi število oksidativnih spojin, torej prostih radikalov. Ti povzročajo tako spremembe na DNK, lipidnih ovojnicah, prisotna pa so tudi vnetja zaradi samega mišičnega dela (merimo kreatin kinazo kot indikator mišičnih poškodb, C-reaktivni protein za oceno splošnih vnetij). Oboje je telo zmožno dobro sproti popraviti - popravljalni mehanizmi tvorijo izjemno dovršen mehanizem našega obrambnega sistema.

Sledi:
Kako povečati - dvigniti odpornost pri športnikih? 2.del
Kako povečati - dvigniti odpornost pri športnikih? 3.del

Vir/avtor: PR 4endurance - oglasno sporočilo