Na verigi: Leo Gamboc

Istran, ki je bil desetletje stalnica hrvaške dirt scene, zdaj pa ima pri 31 letih drugačne cilje, tudi s klubom v Pulju in na enduro kolesu, pa na jadrnicah in na štirih kolesih.

Lea je na verigo pripel Žiga Češarek.

Leo Gamboc

• Vzdevek: Zgembo
• Kraj: Umag, Hrvaška
• Starost: 31
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Up and Down MTB klub iz Pule
• @leo_gamboc

Žiga: V preteklih letih si veliko potoval in fural po različnih krajih. Imaš kakšno zanimivo izkušnjo, ki izstopa?

Leo: Hvala Žiga, da si se spomnil name, tudi vprašanja so super. Da, do konca 2017 sem zelo veliko fural dirt jump. V maju 2012 sem začel s projektom Worth It. Pet mesecev sem potoval po Evropi, vozil različne jump proge in spoznal veliko ljudi iz naše skupnosti. Zanimiva izkušnja, precej jih je. Prvo, ki mi pride na pamet, je s traila LeatherHead, ki jo gradi Jimmy Prat. Na progi je bilo 14 skokov, če se prav spomnim, eden za drugim. V dveh tednih sem jo uspel voziti le enkrat, sicer je bilo vse dni preveč mokro. V teh nekaj urah sem sem naštudiral celo linijo. Zanimivo pa je bilo, da sem do desetega skoka prišel brez težav, potem pa se mi je vsaj desetkrat zataknilo pri 11. skoku. Vse sem naredil prav, a ni šlo naprej. Potem sem ugotovil, da gre za mentalno blokado. Še nikdar nisem videl tako dolge proge in moje telo je samo od sebe začelo zavirati (ali v tem primeru premehalo pumpati) za naslednji skok. Moral sem se močno skoncentrirati in takoj, ko sem prišel čez 11. skok, sem prišel tudi do 14. Zelo sem bil vesel. :) Posnetek na instagramu

Celotna serija Worth It

Jadranje je tvoja strast, načrtuješ kakšno daljšo plovbo?

Hm, ne vem, če je prav strast, kolesarjenje je še vedno moja prva strast. Takoj, ko sem lani začel jadrati, sem začel v tej dejavnosti tudi delati. Da, vsakič, ko razvijem jadra, imam na obrazu velik nasmešek, zelo dober občutek je biti kapitan ladje. A imam do jadranja veliko strahospoštovanje in za zdaj še raziskujem hrvaško obalo. A verjamem, da bi se čez kakšno leto lahko odgovor na to vprašanje spremenil. Na primer zelo me privlači jadranje med gorami, našel sem paket, ki ponuja smučanje in jadranje na Norveškem. Mislim, da bi v tem zelo užival.

V hladnih mesecih pogosto "skočiš" v tolmun, morje ali reko in najdeš svoj del meditacije, s čim to zamenjaš čez toplejše mesece?

Z ničemer. Še naprej iščem hladne reke, jezere ali tuše. Če ne bi bil večino poletja na jadranju, bi morda doma poskusil ledeno kopel.

• 

• 

mtb.si: Tvoj Worth It smo res radi spremljali. Je bilo to tisto “zadnje popotovanje, preden se zresniš”?

Leo: Ne, pravzaprav še vedno veliko potujem, ne glede na korono. To je bil projekt, ki se ni mogel obdržati dolgo, a to je nekako življenjski slog, kakršnega bi si želel. Trenutno si urejam življenje, uživam v vsem, kar počnem, in gradim osnove, da bi #vanlife lifestyle lahko tudi zares živel. Tako na to ne bi gledal kot na potovanje ter kot na življenje. Vse to bom verjetno pospremil tudi z videom, tako da me bo lahko spremljal vsak, ki bo to želel.

Precej si aktiven tudi pri klubu BBK Up & Down v Puli, čeprav prihajaš z drugega konca Istre. Vidiš Istro kot eno sceno, kot recimo Zagreb z okolico?

Brdsko biciklistički klub Up and Down je klub, ki smo ga štirje prijatelji ustanovili v aprilu 2020. To je mlad enduro klub, tako da ga težko primerjam z BK Opušteno iz Zagreba ali s Coast Riders na jugu. Veseli me, da smo v mestu, kot je Pula, ki ni znano po enduro kolesarstvu, zbrali že več kot 60 članov. Veseli me tudi napredek teh kolesarjev in proge, ki jih je klub zgradil. Hrvaška scena na splošno ni slaba, zlasti če sledite kolesarju in YouTuberju Ivu Jariću - videti je, da vsak dan kolesari na drugi progi in da je prog res veliko. Mene osebno "proge", kot jih gradijo na Hrvaškem, ne navdihujejo, a razumem, da gre Hrvaška v drugo smer. Rad bi videl, da bi pri nas več graditeljev delalo v smer prog, kot so v Sloveniji na Borovničkah, Golovcu ali v Kočevju. Ko sem učil otroke v BBK Up and Down, sem doumel, da ne znajo skakati in da niso niti motivirani, da bi se naučili, saj hrvaške proge nimajo skokov. Sam nisem posebno hiter in prav rad bi se od koga tega naučil, prav tako pa mislim, da je pri nas premalo skokov, kot jih najdemo v Sloveniji, Avstriji in drugje, na katerih bi postali boljši riderji in se na svojih kolesih bolje počutili.

• 

• 

Kje vidiš največje možnosti za sodelovanje Istre (ali Hrvaške) in Slovenije? Turizem, enduro, freestyle …?

Tom Prochazka, bivši manager bike parka v Whistlerju, trenutni direktor podjetja Whistler Gravity Logic, ki gradi v Whistlerju in povsod po svetu, mi je nekoč povedal nekaj bistvenega, ko sem ga vprašal, kaj privlači MTB kolesarje. Rekel je: "Build good trails and people will come." Mislim, da na Hrvaškem še ni te zavesti, Hrvaška gradi zase, da se nekaj kolesarjev lahko spustu po progah, in ko so boljši, te proge postanejo težje ali le slabše urejene. To po mojem ne bo pritegnilo ljudi od drugod. Mislim, da je med zavedanja tega med Hrvaško in Slovenijo prevelika razlika, da bi lahko uspešno sodelovali. Vedno bodo posamezniki in izjeme, naprimer da se SloEnduro končuje v Grožnjanu, na splošno pa Hrvaška za Slovenijo zamuja vsaj tri leta. Rekel bi celo, da se Hrvaška zdaj z vsemi temi singletracki razvija v drugo smer, če je ta smer dobra, pa bo pokazal čas.

Kot vem, na Hrvaškem ni prostega sloga in dirt jumpov, moramo počakati na mlade, ki bodo spet zagnali to sceno. Trenutno lahko ponudimo single s prekrasnimi razgledi in popoldansko kopanje v morju. Kdor ima to rad, je vedno dobrodošel, vedno bo našel tudi dobro družbo, pivo, roštilj in mu bo lepo. Za tistega, ki bi se rad naučil voziti kolo, pa je morda bolje, da najde traile izven Hrvaške.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Leo: Trenutno zelo uživam v enduro vožnji. In hitro sem zadovoljen, dovolj je dobra ekipa, ki rada fura zaradi furanja in si vsak dan želi malo napredovati. Če bi se zdajle lahko vrnil v Whistler na Dirt Merchant, bi s seboj vzel Primoža Tanka in Gorana Jurico, ekipo Fast as Fuck, Vrečka in Peršeta in bi ves dan furali party laps.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Vzpon na kakšen hrib z dekletom in psom, kopanje v hladnih rekah povsod, kjer nam to uspe, na vrhu lokalni sir in črno vino, vrnitev in spanje v kombiju, #vanlife.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Kreativno bi se izrazil na kakšen drug način in našel kak drug adrenalinski šport. Tudi zdaj je dobra zamenjava snemanje in skakanje s skal.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Nimam ga. Kar koli vozim, mi ponavadi ustreza. Nedavno sem celo naredil backflip na e-kolesu.

Tvoje prvo kolo?

Moj prvi pravi bajk je bila Kona Shred, prvo kolo sploh pa nek Diamondback BMX.

Tvoj vzornik?

Ne vem, veliko kolesarjev rad gledam, kako vozijo, najraje pa vozim s tistimi, ki z malo besedami uspejo izboljšati mojo vožnjo. To so znali storiti Marin Ranteš, Matej Žan, Goran Jurica, Primož Tanko, Chase Hawk, Semenuk, Lacondeguy in še kdo.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Matej Žan, Denis Lalić, zelo mi je všeč, kakšnih trikov se uči.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Verjemi vase in v svoje zamisli.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Bukovac, 2017. Padec iz backflipa in strgana prednja križna kolenska vez.

Preberi še

Na verigi: Žiga Češarek
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/novice/leov-vikend-v-sloveniji/

Objava Na verigi: Leo Gamboc se je prvič pojavila na mtb.si.

Objavljeno: 24.08.2021

Vir/avtor: www.mtb.si