Podhranjenost med mladimi športnicami

Tina Goršek Šparovec se pri svojem delu v Human Performance Centru, kjer sodeluje tudi z dr. Timom Podlogarjem, redno srečuje z vedno večjim problemom v svetu športa, podhranjenostjo. Čeprav je podhranjenost pogosta tudi med moško populacijo, se Tina osredotoča na mlada dekleta, ki imajo zaradi podhranjenosti vedno več resnih zdravstvenih problemov.

Tina si je od nekdaj želela postati raziskovalka. Po spletu naključij, ki tako pogosto vodijo življenje posameznika, je po končanem študiju biotehnologije na biotehniški fakulteti končala študij prehrane in biomedicine v Münchnu, tekom katerega je spoznala tudi dr. Tima Podlogarja. Sedaj na Medicinski Univerzi v Gradcu dela kot mlada raziskovalka doktorat na temo matičnih celic in maternice na oddelku za ginekologijo in porodništvo.

Tina, kako si pristala na tem študiju?

Nikoli me ni zanimalo pisanje jedilnikov, ampak raziskovanje. Moj celoten študij je bil usmerjen v raziskovanje, kako telo deluje, fiziološke aspekte in izvajanje poskusov. Pisati doktorat o hormonih in matičnih celicah se mi je zdela preveč zanimiva priložnost, da je ne bi izkoristila. Poleg tega sem želela preživeti nekaj časa v Avstriji in izkusiti nemško kulturo.

Vendarle pa se ukvarjaš tudi s prehrano?

V doktoratu se ne ukvarjam s prehrano, to je bolj popoldansko delo na Human Performance Centru. Tam se ukvarjam z endokrinologijo, torej delovanjem hormonov, v povezavi s treningi in prehrano.

Če prav razumemo, je na tem področju problem?

Ja. Preprosto povedano, punce (tudi fantje) premalo jedo, istočasno pa pretiravajo s športom. Tako se hormonsko ravnovesje poruši in pride do relativno- energijskega primanjkljaja, ki ga imenujemo tudi RED-S.

Zaupala si nam, da si se prvič srečala s podhranjenosto v športu preko lastne izkušnje.

Tako je. Včasih sem kolesarila in se ukvarjala s fitnesom. Podala sem se na mnoge diete, da bi bila suha in čim lažja. Vsi so mi govorili, da je to dobro, da bom lahko hitro premagala klanec. To te začara in dobiš željo, da bi bil še bolj suh.

Tina je tudi sama izkušena kolesarka, ki je na lastni koži okusila posledice podhranjenosti, v katero svoje varovanke silijo mnogo trenerji.

Jesti začneš vedno manj. Lahko si par ur na kolesu in medtem ne ješ nič. Po treningu ne spiješ regeneracijskega napitka. Tudi okoli treninga ne veš, kako bi se prehranjeval.

To se lahko hitro pozna na tvojem hormonskem sistemu. Izgubiš menstruacijo, slabše spiš, motivacija za trening pade in tudi med samim treningom pogosto “bonkneš” oziroma ostaneš brez energije.

Lahko pride tudi do poškodb?

Sama sem se poškodovala samo zato, ker sem bila štorasta (smeh).

Drugače pa definitivno. Sploh pri tekačicah RED-S pogosto vodi do stresnih zlomov. Lahko greš na lahkotni tek, pa ti kar naenkrat poči koščica v stopalu ali, še huje, kolku. Podhranjenost in odsotnost spolnih hormonov predstavljata veliko večje tveganje za stresne zlome.

Torej stresni zlomi niso posledica primanjkljaja kalcija ali magnezija ali neraznolike prehrane, pač pa gre za energijski primanjkljaj?

Za dobro absorpcijo kalcija potrebujemo estrogen.

Estrogen je vpleten tudi v to, kako se kosti izgrajujejo in razgrajujejo. Kost se začne po vsakem treningu remodelirati. Po obremenitvi bi morala v normalnem procesu postati še močnejša. Pri dekletih (in tudi fantih), ki so v energijskem primanjkljaju, ni dovolj energije, ni pravih hormonov, da bi se te kosti nazaj izgradile.

Že v roku šestih mesecev, ko te mlade športnice pridejo v stanje RED-S, se kosti začnejo hitreje razgrajevati kot izgrajevati. To hitro privede do osteopenije in osteoporoze.

Kot primer je 17 let staro dekle, ki je prišlo k meni iskati pomoč. Imela je že osteopenijo in bila je brez menstruacije.

Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da po tridesetem letu starosti ljudje zelo težko pridobimo kostno maso, kar pomeni, da če v obdobje odraslosti športnica ali športnik vstopi z nizko kostno maso, bo imel na stara leta lahko velike težave z zdravjem kosti. 

Pa trenerji tega ne vedo?

Trenerji si zatiskajo oči. Pravijo, da je normalno, da punca nima menstruacije. Raje vidijo, da so punce lahke, kar pomeni tudi lahke kosti, in to vidijo kot prednost. Sploh v atletskih krogih se širi prepričanje, da je povsem normalno, da punca nima menstruacije.

In se strinjam, čisto normalno je, če ti pred tekmo, ko intenzivno treniraš, izpade kakšna menstruacija. Vendar si je potem treba vzeti čas za regeneracijo in vzpostaviti energijsko ravnovesje ali ustvariti presežek energije.

Vsekakor pa se mi ne zdi normalno, če tako stanje traja več let. Taka športnica ne more biti dolgo uspešna. Lahko je odlična, ko je stara 16 ali 17 let, ne more pa tega vzdrževati na daljši rok brez resnih posledic.

Trenerji bi morali paziti, da ko punca zaključi kariero, da je ne pustijo na pol invalidno z resnimi zlomi ali osteoporozo.

Ko govorimo o ravnovesju, katero makrohranilo ima največjo vlogo?

Po mojem mnenju so to ogljikovi hidrati.

Kakor jaz razumem našo signalizacijo v telesu, naši možgani ves čas zaznavajo, koliko zaužijemo hrane, kakšna je koncentracija sladkorja v krvi, koliko energije je akutno na voljo. Če teh signalov ni, telo zaključi, da ni energije in posledično ugasne tiste manj pomembne funkcije.

Največja napaka trenerjev je, da puncam naročijo, naj ne jedo toliko ogljikovih hidratov, saj je sladkor za športnico najbolj pomemben signal.

Zakaj vztrajati na takšni dieti, če je zdravju škodljiva, obenem pa vodi do slabših rezultatov? Res odtehta biti suh?

Ne vem. Lahko si še tako suh, če ne boš okoli treninga zaužil dovolj ogljikovih hidratov, bo tvoj trening slab, sploh ko gre za visoke intenzivnosti.

Študije kažejo, da so športniki in športnice, ki so premalo jedli, dosegali bistveno slabše rezultate na treningih in testiranjih. Napredka ni bilo oziroma so celo nazadovali.

Tako imamo punce in fante, ki pridno trenirajo, ampak ker so podhranjeni, ne pride do pravih rezultatov. Lahko bi rekli, da zastonj trenirajo.

Lahko bi zaužili vrečko bonbonov, energijski gel ali športni napitek, kot je Nrgy Unit Drink, pa bi bila bistvena razlika.

Zakaj potem ljudje vseeno vztrajajo na ta način?

Ker jih je strah ogljikovih hidratov. V tej industriji ljudje mislijo, da se bodo zaradi ogljikovih hidratov zredili. Zato se bojijo zaužiti dovoljšnjo količino. Hkrati pa je iz okolice tudi pritisk: “ali boš res toliko pojedla?” oziroma “ ješ za dva ali pa ješ več kot fant”.

Jessica Piaceski je še ena mlada vrhunska športnica, ki je na lastni koži izkusila katastrofalne posledice stanja RED-S.

Iz kje izvira ta strah?

To je posledica napačnega prepričanja, da krompir redi. Mislimo, da nam bodo bonboni dali diabetes in podobno. Preveč je neznanja. Tako lahko slišimo izjave, kot so: “Nehal sem jesti testenine, ker redijo.”

Fiziološko je skoraj nemogoče, da bi nas ogljikovi hidrati redili na takšen način.

Videti si kar prepričana. Od kje ti prepričanje, da so ogljikovi hidrati res tako pomembni?

Poslušam dr. Tima Podlogarja (smeh).

Pomembno je, da bereš pravo literaturo, kritično razmišljaš, se udeležuješ raznih konferenc na temo športa in prehrane, ženske fiziologije, endokrinologije itd.

To je zelo kompleksna tema. Ni vsak članek dober.

Ljudje radi pravijo, da so neko temo dobro raziskali. Prebrali so literaturo, pogledali kak video na YouTube, pa so že zaključili, da ima določen športni dodatek potencial. Potem pa se izkaže, da mnenja strokovnjakov temu nasprotujejo. Zakaj je tako težko ločiti dobre raziskave ali članke od slabih?

V času študija sem morala pisati veliko člankov in seminarskih. To te nauči izluščiti dober članek, kako ga kritično pogledati in kako oceniti metode ter zaključke.

Pri ocenjevanju raziskav je definitivno potrebno neko predznanje in doktorat ti pride prav, da znaš te stvari malo bolj kritično oceniti. Nekdo, ki je trener ali ima opravljen tečaj športne prehrane, bo težko dovolj kritično ocenil tako literaturo.

Se ti zdi, da je to, kar so te učili na študiju, skladno s tem, kar si spoznala kasneje kot raziskovalka?

Moram reči, da je bil naš študij zelo dober in kvaliteten. Edina stvar, ki bi jo lahko izpostavila, je ta, da postaneš s študijem nekoliko pristranski. Stvar, ki jo raziskuješ, postane zate najbolj pomembna. Recimo nekdo, ki raziskuje mikrobiom, začne misliti, da je ta najbolj pomemben in na vse vpliva.

Zato je pomembno, da smo zmožni slišati tudi drugo mnenje.

Sicer pa se o ženski fiziologiji predava zelo malo. Vesela sem, ker me občasno na univerzi povabijo, da kako uro odpredavam ravno o tej temi.

Tina, hvala za pogovor. Naslednjič bomo spregovorili bolj specifično o prehranskih napakah mladih športnic, kako prepoznati težave in kaj narediti, da bi stvari lahko šle na bolje.

Hvala tudi vam. Vesela sem, da lahko opozorim na ta problem, ki pesti vse več mladih deklet.

Preberite tudi:

Kako povečati adaptacije na vadbo | dr. Tim Podlogar

Optimalno gorivo za kolesarje | dr. Tim Podlogar

Avtor: 4Endurance

Objavljeno: 24.12.2021

Vir/avtor: 4Endurance