Andrej Hauptman in Franc Hvasti prejela državni odlikovanji za izjemne dosežke na področju športa

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja. Med nagrajenci reda za zasluge sta bila tudi pionir slovenskega kolesarstva Franc Hvasti in eden najboljših slovenskih kolesarjev in vzornik mladih generacij Andrej Hauptman.

V utemeljitvi nagrad so v Uradu predsednika Republike Slovenije v sporočilu za javnost zapisali:

ANDREJ HAUPTMAN

Pot na vrh v kolesarstvu ni samo strma in ovinkasta, je tudi spolzka. Klanci, vzponi in padci niso ovira ali krivica, temveč človeku najbolj naravna pot. Ravnina je lahko v resnici zelo valovita. Takšna je življenjska pot Domžalčana Andreja Hauptmana.

Andrej Hauptman, Hempi, kot ga kličejo prijatelji, je eden najboljših slovenskih kolesarjev, udeleženec treh največjih etapnih dirk – Giro d’Italia, Tour de France in Vuelta Espana – in nosilec vidnih kolesarskih uspehov. Osvojil je bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v cestni dirki v Lizboni leta 2001, četrto mesto na svetovnem prvenstvu v mestu Zoldner leta 2002 in peto mesto na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Bil je izbran za športnika leta Slovenije in prejel Bloudkovo nagrado za izjemni tekmovalni dosežek.

Ko se je zdelo, da ga nič ne more ustaviti, je prišla bolezen. Za trenutek se je zdelo, da mu bo odvzela sanje. Nekateri ljudje v takšnih trenutkih klonejo, Andrej Hauptman pa jih je premagal tako, kot edino zna – kot šampion.

Po več kot leto dolgem okrevanju se je odločil, da bo kolesarsko pot nadaljeval v vlogi trenerja v klubu, s katerim se je kot mladenič podal na kolesarsko pot. V Kolesarskem društvu Rog je najprej treniral člansko ekipo, zatem mlajše člane. V ekipi starejših mladincev sta kolesarila tudi Tadej Pogačar in Žiga Jerman. Pod Andrejevim mentorstvom sta že takrat dosegala vidnejše rezultate.

Leta 2017 je bil Andrej Hauptman izvoljen za selektorja slovenske kolesarske reprezentance. Že prvo leto je v tej vlogi dosegel dva vrhunska rezultata. Primož Roglič je na svetovnem prvenstvu v Bergnu na Norveškem v vožnji na čas osvojil srebrno medaljo, Luka Mezgec pa je bil na evropskem prvenstvu v cestni dirki v Herningu na Danskem v šprintu peti.

Nekateri trenerji kolesarje le izdelujejo, Andrej Hauptman pa jih kot izvrsten športni trener vzgaja in zanje brezpogojno skrbi. Ne pokaže jim le poti, po kateri naj vozijo, temveč z nje tudi odstranjuje odseke, kjer bi mlademu človeku lahko zdrsnilo.

Slovenska zastava je ob boku rumene ob zmagi Tadeja Pogačarja na Touru leta 2020 in ponovno leta 2021 plapolala povsod po Franciji. Čudežni mladenič tekmuje s časom, v spremljevalnem vozilu za njim pa sedi Andrej Hauptman, ki mu zmagovalec popolnoma zaupa.

Tako kot so mu zaupali vsi njegovi kolesarji v reprezentanci. »Ajde, greva zdej vse vn dat, da ti ne bo kej žou! Ajde, greva po zlato! Do cilja morš pridt »mrtu«! Ajde, gremo, Primož, k gremo po zlato, ajde!«, je bilo slišati selektorja Hauptmana, ko je prek radijske zveze spodbujal olimpijskega prvaka Rogliča. Olimpijske igre v Tokiu 2020 so Slovenijo potrdile kot svetovno kolesarsko velesilo: Primož Roglič je postal olimpijski prvak, Tadej Pogačar je osvojil bronasto medaljo.

Brez človeka, »ki je sedel zadaj«, se to ne bi zgodilo. Andrej Hauptman je velik športni trener in velik človek, ki brezpogojno daje in nikoli ničesar ne pričakuje v zameno. Državi prinaša ponos in domovini srečo.

Za predanost, nesebičnost, srčnost in uspešnost se Andreju Hauptmanu Republika Slovenija zahvaljuje z državnim odlikovanjem.

FRANC HVASTI

Prispevek Franca Hvastija k priljubljenosti vrhunskega kolesarstva v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji je neprecenljiv. Kariero je začel kot mladinec tedanjega Kolesarskega kluba Mladost Kranj, pozneje je opravljal delo trenerja in selektorja, danes pa je častni predsednik Kolesarskega kluba Sava Kranj. Zaradi njega je Kranj postal središče vrhunskega kolesarskega dogajanja, kolesarjenje pa se je uvrstilo med najuglednejše športe v Sloveniji.

»Imel sem 13 let, ko sem se udeležil svoje prve dirke. Spomnim se, da smo za nagrado dobili klobaso, kruh ter čaj, in tega sem bil tako vesel, da sem stekel domov in oznanil: jaz bom kolesar,« o začetkih svoje kolesarske poti pripoveduje Franc Hvasti. Trikrat je zmagal na dirki za veliko nagrado Kranja, leta 1963 je kot mladinec osvojil naslov slovenskega prvaka, leta 1968 pa naslov članskega jugoslovanskega prvaka. Leta 1971 je na svetovnem amaterskem prvenstvu v Veliki Britaniji osvojil drugo mesto.

Franc Hvasti iskreno prizna, da je bil kot tekmovalec sicer dober, ni pa dosegal najbolj vrhunskih rezultatov. Želel si je postati trener. Odločil se je, da bo poklic mehanika zamenjal za kolesarstvo, in se začel izobraževati. Najprej v nekdanji Jugoslaviji, nato v Bratislavi, kjer je obiskoval visoko šolo za telesno kulturo, na kateri je bilo kolesarstvo posebna študijska smer. Pridobil je mednarodno licenco in kot trener dosegel vse, kar je na tem področju mogoče doseči. V letih od 1972 do 1987 je bil trener Kolesarskega kluba Sava Kranj, ki je pod njegovim vodstvom postal vodilni jugoslovanski kolesarski klub z naslovi državnega prvaka v vseh starostnih skupinah. Kot trener jugoslovanske reprezentance je dosegal zmage na balkanskih prvenstvih, sredozemskih igrah, dirki po Jugoslaviji in dirki po Avstriji.

Zanj najtežja vloga je bila vloga selektorja. »Ko si tekmovalec, si pomemben samo ti, ko si trener, selektor, so pomembni vsi drugi,« jo opisuje Franc Hvasti. »Kar kolesarji potrebujejo, jim moraš zagotoviti.« Vlogo selektorja je opravljal strokovno, a tudi z neizmernim zanosom. Osem let mu je bila zaupana jugoslovanska, štiri leta avstrijska in pet let slovenska izbrana vrsta. Štirikrat se je udeležil olimpijskih iger.

Stokilometrska ekipna vožnja na čas je disciplina, ki je bila v preteklosti simbol zahtevnosti cestnega kolesarstva. Na to ekipno vožnjo na balkanskih igrah leta 1980, ki so jo prevozili s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro, je Franc Hvasti danes najbolj ponosen. »Kolesa so bila včasih železna, imeli smo noge v zaponkah in blokerjih, bidone smo prevažali na krmilih,« se spominja.

A Francija Hvastija ne odlikujejo le trenerske in selektorske veščine. Športnikom je bil hkrati spodbuda in navdih. Zavedal se je, da brez tega športnik na dolgi rok ne vzdrži. V ekipi je vedno prevladovalo sproščeno vzdušje, na treningih pa je bil strog. Ponosen je na vse slovenske kolesarje. Njihovi uspehi navdihujejo mlade generacije, ki sanjajo, da bo tudi njim uspelo.

Po mnenju športne javnosti je njegov največji prispevek k razvoju slovenskega kolesarstva organizacija večine slovenskih vrhunskih kolesarskih prireditev. Z njimi imajo danes kolesarski strokovnjaki lažji začetek poklicne poti in športno-pedagoške kariere, zaradi njegove vztrajnosti in organizacijskih sposobnosti je kolesarstvo pri nas med najbolj priljubljenimi športnimi disciplinami.

Mladim generacijam, ki komaj stopajo na kolesarsko pot, Franc Hvasti svetuje, naj pišejo dnevnik. Vsak dan, čim bolj podrobno. Sam to počne še danes in tako je nastala avtobiografska knjiga Dve uri resnice, ki je dragocen spomin na začetke slovenskega vrhunskega kolesarstva.

Med dobitniki državnega odlikovanja so tudi:

• Marjan Fabjan, ki je prejel red za zasluge za zasluge za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenskih judoistk in judoistov;
• Roman Krajnik, ki je prejel red za zasluge za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenskih in tujih športnih plezalk in plezalcev;
• Polona Sladič, ki je prejela red za zasluge za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenske parastrelske reprezentance.

Iskrene čestitke nagrajencem tudi z naše strani.

Vir/avtor: