Wild Bear – prva izvedba etapne dirke v Srbiji za v zgodovino

Po treh dneh dirkanja v narodnem parku Tara na prvih treh mestih slovensko-hrvaška, slovenska in hrvaška dvojica. Povzemamo poročilo Gregor Sikoška iz zmagovalne dvojice.

Prejšnji konec tedna so v Srbiji uspešno izvedli prvo tridnevno etapno dirko Wild Bear MTB stage race. Med 9. in 11. septembrom so bili na dirki z izhodiščem v Mitrovcu na Tari na planoti na nadmorski višini okoli 1000 m najmočnejši slovenski in hrvaški kolesarji.

V skupni razvrstitvi dvojic je zmagala slovensko-hrvaška dvojica Gregor Sikošek - Martin Legović (Team Granfondo Slovenia 1) pred slovensko dvojico Rok Golob - Uroš Vene (Team Granfondo Slovenia 2) na drugem in hrvaško Marin Deković - Mario Šubr (BK Campetto) na tretjem mestu.

Sikošek in Legović sta nastopala v kategoriji 18+, Golob in Vene pa sta zmagala v starejši kategoriji 40+.

Najboljša mešana dvojica dirke je bila hrvaška Cro MTB Racing Team (Lukačević - Ružić), v kategoriji e-bike pa je zmagala makedonska dvojica MK Lightning (Gjorgjievski - Stanisavoski).

Tudi v naslednji sezoni prireditev Wild Bear MTB Stage Race, ki bi po okolju in organizaciji lahko postala pomembna v regiji, ostaja na drugem septembrskem vikendu, sporočajo prireditelji iz društva “Na sve strane” iz Beograda, ki prirejajo tudi maraton Tri strane Kopaonika. Pri izvedbi etapne dirke so jih podprli narodni park Tara, turistična organizacija Tara-Drina in center otroških letovišč Beograd.

Gregor Sikošek - Siko poroča

Tako, še eden izmed vikendov, ki bo šel v zgodovino. Skorajda nepozabno doživetje v Nacionalnem parku Tara na jugozahodu Srbije. Če nebi startali tako pozno na pot, da bi malce lažje preživeli 650 km, bi bilo popolno, tako da za naslednje leto vemo, da moram iti dan prej, da si še ogledamo vse znamenitosti in da se ustavimo na kakšni tržnici. :) Ker letos nam ni uspelo.

Tridnevno dogajanje v nacionalnem parku Tara je postreglo z epskimi prizori, skorajda sem več okoli gledal kot pa pod kolo ali na garmina. Dirka parov, ki zahteva drugačno taktiko in pristop. Malce sem je že vajen s štirih otokov, tako da smo to opravili z odliko. Tokrat sem bil v paru z “mladim” Martinom Legovićem iz Istre, poznava se že zadnja štiri leta, saj se skupaj udeležujeva dirk. Ker še mlajši Anthony Bilić ni zbral poguma, sem iskal plan B. V drugem slovenskem paru pa sta zastopala barve Teama Granfondo Slovenija Rok Golob in Uroš Vene, “skoraj” veterana v kategoriji 40+, čeprav sta mladunca komajda ujela to kategorijo.

3 dni, 148 km in 4500 vm

Vsak dan posebej smo se zapeljali po novih poteh, istih je bilo vsak dan le zadnjih 500 m, se pravi prihod v cilj. Start in cilj in vse, kar sodi zraven, po vzoru največjih svetovnih MTB dogodkov. Ravno tako označena trasa, skorajda nemogoče je bilo, da bi se izgubil. Tudi “bogu izza noge” so bili redarji v gozdu in samo čudim se, da so vsi prišli celi nazaj, ker naj bi bilo področje polno medvedov. Na vseh pomembnih križiščih so stali redarji in usmerjali, kljub temu, da je bilo polno tabel in trakov res neomejeno.

Prvi dan

Skratka prvi dan 41 km in 1000 vm, skorajda nekakšen prolog, saj so bile povprečne hitrosti blizu 25 km/h. Začetni vzpon malce po asfaltu, nato pa gozdne poti, ki se so čedalje bolj pretvarjale v singlice. Tako da smo bili z ekipo Team Granfondo Slovenija 2 (TGS2) neprestano v ospredju in nadzirali konkurenco.

Zelo zanimivo je tudi bilo, ker so z nami startali tudi E-bike kolesarji, tako da je bilo non stop prehitevanje, sila zanimivo! Ko so se začele singlice in naš domač dolenjski teren, ki smo ga vajeni (gozdne poti, korenine, blato in malo, malo kamna), smo takoj napadli in sotekmovalce spravili pod pritisk. Ker smo bili štirje kolesarji, torej dva para, ki smo sodelovali, smo lahko to tudi s pridom izkoriščali. Na pol trase nekje je bila zelo strm tehnični vzpon po travniku in tukaj so se naredile prve razlike. Od tu naprej smo šli na polno do cilja in nismo več pogledovali nazaj. Z Legovićem sva imela etapo pod kontrolo, saj sva se oba počutila odlično, tako da sva kot prva prečkala ciljno črto v času 1 ure in 45 minut.

Drugi dan

Druga sobotna etapa je bila kraljevska in je imela 62 km ter 2000 vm. Neprestano vzponi in spusti, skratka zelo razgibana trasa. Na začetku smo imeli spust po singlici in tukaj se je vsa zadeva zelo začinila. S črte sta napadla favorita iz Srbije in se nam odpeljala za nekaj 10 m in tako kot prva pričela 8 minut dolg tehničen spust, kjer je bilo malce vlažno in gripa je bilo minimalno. Šel sem zelo z rezervo, a kljub temu, da sta imela prednost domačega terena, sem uspel biti z njima.

Moj partner je malce zaostal, ampak takoj na prvem vzponu vse nadoknadil. Na vrhu tega vzpona smo se malce pogledali in počakali, da se nabere skupina. Uroš Vene iz ekipe TGS2 je imel bližnje srečanje z zemljo, tako da si je potetoviral oba komolca in podpisal dres z blatom :) Za ovratnik nam je dihala ekipa BK Campeto (Šubr in Deković) ter prej omenjeni dvojec iz Srbije Pannonian Racing Team (Popović in Roman).

Tako smo se štirje pari podali na prvi daljši klanec. Do vrha smo le sledili tempu, ki sta ga narekovala kolesarja ekipe BK Campeto, ter na vrhu šele prevzeli pobudo. Na hitrem dolgem makadamskem spustu sem vedel, da je Deković nekoliko počasnejši, takoj za spustom je sledil valovit teren in tukaj sem se postavil na čelo in navijal hardtaila, kolikor je dalo. Leteli smo in delali meter po meter prednosti ter se v naslednji klanec zaleteli že z 20-sekundno prednostjo. Od tu naprej smo zastavili visok tempo in ostali samo štirje prej omenjeni (ekipi TGS1 in TGS2).

Ponovno s pomočjo narekovanja tempa na dolge položne klance in spodbujanjem smo pomagali drug drugemu. Vmes nekaj prečudovitih pogledov na osamljene vasi, kjer misliš, da si na drugem planetu, nekaj lepih singlc in vsekozi feed zone, tako da nikoli niti za trenutek nisem pomislil, da bi ostal brez pijače ali jedače! Nekje na dobri polovici trase smo se zaleteli v zelo strm klanec, tukaj sva z Martinom potegnila naprej, kajti kolega iz ekipe TGS2 sta imela manjšo krizo zaradi intenzivnega začetka.

Tako smo vsak v svojem ritmu peljali proti cilju. Kljub vsem težavicam, ki smo jih imeli, smo vsi varno prispeli in še malce povečali prednost v skupnem seštevku. Lep, sončen, vroč in hiter dan.

Tretji, zadnji dan

Vsak dan je bila napoved dež, še posebej za za nedeljo, vendar vsak dan se nas je vreme usmililo in vozili smo v suhem, v odličnih razmerah pri temperaturah okoli 20 stopinj, ter le prvi dan po malce bolj razmočenem terenu od zadnjega dežja v petek zgodaj zjutraj. Zadnji dan prvotno planiranih 42 km so nam podaljšali na 45 km in 1400 vm. Na meniju sta bila v bistvu samo dva in pol klanca, zato pa zadnji dolg kar 40 minut in 660 vm, kar ni in ni ga bilo konec.

Ponovno štartamo spredaj in prepustimo tempo narekovati drugim. Hitro se nam odpelje Mario Šubr, mi zadaj zaostanemo in čakamo, kaj se bo zgodilo. Ne vem, zakaj je njegov partner Dekovič privlekel nazaj celotno skupino, sicer nam ni bilo težko, ampak mogoče bi lahko pustil, da se mi malce pomatramo in ga lovimo :D Ko zaključimo prvi vzpon, pridemo na planoto, ponovno kup neverjetnih pogledov na vikendice, ki so posejane po vseh teh velikih jasah v nacionalnem parku.

Kmalu trasa zavije desno na ožje gozdne vlake in singlice, kjer je bilo malce blata, in kmalu pridemo do terena, kjer smo prvič morali tudi malce riniti kolesa, kajti bilo je strmo in spolzko, da je le malo kdo zvozil ta teren. Tukaj na strmih klancih smo vedeli, da smo v prednosti, in zato smo pohodili pedala in napadli zasledovalce. Ampak bili so nam vseskozi na repu! Ko pridemo do naslednjega dolgega spusta, ga ponovno navijemo na polno in tako je bil že zadnji vzpon pred nami! Skratka napeto do zadnjega.

Na sredini tega vzpona se zavemo, da z Martinom ne moreva več pomagati pri narekovanju ritma, kajti bilo je prestrmo, in sva pohodila pedala do konca in šla svojo dirko proti cilju. Golob in Vene pa sta v ozadju branila prvo mesto v kategorji 40+, tako da nista imela časa za počitek. Na sredini oziroma proti vrhu tega dolgega klanca se jima že približa Dekovič iz dvojice BK Campeto, tako da sta morala še malce dodati, da sta tudi onadva prišla le minutko pred njima v cilj. P tako sva z Martinom prišla z minimalno prednostjo, razlike so bile zelo majhne. Ali se je poznala utrujenost od dveh dni, mogoče so se eni prebudili bolj sveži kot drugi, ne vemo :D

Na koncu suverena zmaga ekip TGS1 in TGS2, vsake v svoji kategoriji. Zagotovo se vrnemo drugo leto v še večjem številu, kajti letos je dirka v prvi izvedbi privabila “le” 60 tekmovalcev! Organizator ni razočaral z ničemer, tako da "save the date" 8. do 10. september 2023! Res vse na nivoju velikih tekmovanj in to v Srbiji. Tudi jedli in pili smo zelo poceni na Planini :) Fantastičen dopust in doživetje na Balkanu.

Siko na Stravi

wildbearmtb.com

Fotografije Zlatan Prećanica in IMLiveproduction

Objava Wild Bear – prva izvedba etapne dirke v Srbiji za v zgodovino se je prvič pojavila na mtb.si.

Objavljeno: 17.09.2022

Vir/avtor: www.mtb.si