Večer zvezd: znani nagrajenci, kolesar letaTadej Pogačar

Prireditev Večer zvezd se je po dvoletnem koronskem obdobju ponovno vrnila na Ljubljanski grad, kjer je Kolesarska zveza Slovenije razglasila kolesarske zvezde letošnje sezone. Pričakovano je nagrado za najboljšega kolesarja drugo leto zapored prejel Tadej Pogačar, ki je kot vrhunec sezone izpostavil sedmo etapo Dirke po Franciji, ko se je poleg etapne zmage veselil tudi zagona fundacije za boj proti raku. 

Slavnostna prireditev se je pričela z nagovorom predsednika Pavla Marđonovića, popestrili so jo glasbenimi vložki pevke Neishe. 

Cestni kolesarji leta

so Eugenia Bujak in Tadej Pogačar, med amaterskimi kolesarji si je naslov privozila Laura Šimenc.

Eugenia Bujak je na največjih enodnevnih in etapnih dirkah že drugo leto zapored nastopala v majici državne prvakinje. Sredi leta je na Sredozemskih igrah v Alžiriji v vožnji na čas dosegla vrhunsko drugo mesto in s tem najboljši slovenski rezultat, v cestni dirki pa je osvojila osmo mesto. Konec sezone je dočakala kot najviše uvrščena Slovenka na lestvici Mednarodne kolesarske zveze.

Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar je tudi letos navduševal z brezkompromisno vožnjo. V letošnji sezoni je osvojil 16 zmag, tudi na dirkah, ki mu na prvi pogled niso pisane na kožo. Zmagoval je na etapnih dirkah po Združenih arabskih emiratih, od Tirenskega do Jadranskega morja, Po Sloveniji ter na Dirki po Franciji in dokazal razkošje svoje nepopustljivosti. Prvič je zmagal na že legendarni dirki Strade Bianche, se boril za zmagi na dirki Milano –Sanremo in Dirki po Flandriji, jeseni osvojil Veliko nagrado Montreala in sezono zaključil s ponovitvijo zmage na Dirki po Lombardiji.

Ob delu raziskovalke na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je Laura Šimenc z ekipo Wahoo-Le Col že pozimi zmagala v prestižni ligi Zwift Premier. Za italijansko amatersko ekipo De Rosa-Santini je uspešno dirkala v Italiji in dosegla odmevno zmago na dirki Gran Fondo Nove Colli, v Sloveniji je bila najhitrejša na Maratonu Franja. Na amaterskem svetovnem prvenstvu v Trentu je s slovensko štafeto osvojila zlato, v vožnji na čas srebro, na cestni dirki še eno zlato in novo majico svetovne prvakinje.

Gorska kolesarja leta

sta Monika Hrastnik in Luka Berginc.

Tudi letos se je Monika Hrastnik zanesljivo uvrščala med najboljšo deseterico v svetovnem pokalu v spustu ter ostala nepremagana na domačih tleh. Šestemu naslovu državne prvakinje je maja dodala peto zmago na dirki evropskega pokala v Mariboru in potem na Pohorju drugo leto zapored osvojila majico evropske prvakinje. Na svetovnem prvenstvu v Les Getsu je s hrabro vožnjo in petim mestom osvojila tudi najboljši rezultat slovenske reprezentance.

Zmagovalec skupnega seštevka evropskega pokala v spustu iXS European Downhill Cup Luka Berginc je dokazal, da je mogoče uspeti v tem športu tudi s skromnimi sredstvi, če je le pristop dovolj srčen. Luka Berginc je sezono začel odlično, z zmagama v evropskem pokalu na Lošinju in Pohorju ter šestim mestom v Semmeringu, kjer je v finalu dirkal kljub pretresu možganov. Ta poškodba ga je za dalj časa oddaljila od dirk, a je na finalni pokalni preizkušnji v Pili s šestim mestom potrdil, da sodi med najhitrejše.

Posebni dosežki

Nagrado za posebne dosežke si je v cestnem kolesarstvu prislužil Matej Mohorič, v gorskem pa Jakob Klemenčič.

Na spomeniku Milano–Sanremo je Matej Mohorič dosegel svojo največjo zmago doslej. Na dirki, ki slovi po enem najbolj eksplozivnih zaključkov, je nadgradil izvrstno delo ekipe in se obdržal na ikoničnem Poggiu blizu ospredja. S tehnično nadgrajenim kolesom je mojstrsko izpeljal drzen spust v Sanremo in pričaral spektakularen podvig, ki ne bo nikoli utonil v pozabo. Tretji Slovenec z zmago na kolesarskem spomeniku in prvi Slovenec, ki je lahko dvignil roke na najdaljši enodnevni dirki.

V eni najatraktivnejših gorskokolesarskih disciplin, ki v boju mož na moža nagrajuje pogum, spretnost in eksplozivnost, je Jakob Klemenčič na evropskem prvenstvu v Anadii dokazal, da sodi med najboljše na svetu. Svoje nastope je stopnjeval od kvalifikacijske vožnje do finala, v katerem je suvereno dirkal na drugem mestu, v ciljnem šprintu pa eksplodiral in si prislužil majico evropskega prvaka. S tem je Slovenijo vrnil v vrh krosa na izpadanje.

Mladi kolesarji leta

Med mladimi kolesarji leta je mlada kolesarka leta postala Maruša Tereza Šerkezi, med cestnimi pa sta naslova najboljših mladih kolesarjev osvojila Nika Bobnar in Žak Eržen.

V prvem letu nastopanja med mlajšimi mladinkami je Maruša Tereza Šerkezi ostala na domačih dirkah v olimpijskem krosu nepremagana in oblekla tudi dres državne prvakinje. Za enega največjih dosežkov med mladimi slovenskimi gorskimi kolesarkami je poskrbela na evropskem prvenstvu mlajših od sedemnajst let v švicarski Capriasci. Vse dni je dirkala z odliko in talent ter športno zrelost potrdila z zmago na dirki 15-letnic v olimpijskem krosu. 

V krstni sezoni med mlajšimi članicami in šele drugi sezoni v kolesarski karieri je Nika Bobnar nase opozorila z borbenim dirkanjem ter občutkom za vožnjo v skupini. Svojo prvo mednarodno dirko na velodromu je v seštevku treh dni končala na 4. mestu in na evropskem prvenstvu za las zgrešila medaljo. Na evropskem prvenstvu se je izkazala še s 14. mestom v kronometru, na sredozemskih igrah z 12. mestom, na državnem prvenstvu pa je osvojila naslova med mlajšimi članicami v vožnji na čas in cestni dirki.

V prvi mladinski sezoni je Žak Eržen že na prvi mednarodni dirki v Belgiji s petim mestom dokazal, da sodi med najhitrejše v svoji generaciji. Na mladinskem Pariz–Roubaix je z 12. mestom potrdil, da se ne ustraši zahtevnih cest. Na evropskem prvenstvu je bil deveti na cestni dirki in zablestel na dirkališču z bronasto medaljo v dirki na izpadanje. Konec poletja je dosežke nadgradil na svetovnem prvenstvu. Z izostrenim občutkom, taktično zrelostjo in eksplozivnostjo je v dirki na končni cilj osvojil bron, v dirki na izpadanje pa zlato medaljo, ki mu je prinesla tudi prvo mesto na Ucijevi lestvici v tej disciplini.

Priznanja za življenjsko delo

Letos so priznanja za življenjsko delo na podroćju kolesarstva prejeli Brane Ralijan, Aleš Čerin in  Mojca Novak v imenu KK Adria Mobil.

Leta 1972 je Branko Ralijan postal prvi predsednik Kolesarskega kluba Novo mesto, od leta 1983 pa je deloval kot kolesarski sodnik in je večkratni udeleženec na dirkah Po Jugoslaviji, Alpe Adria in Po Sloveniji. Velja za skromnega, dobrodušnega, srčnega, poštenega, na pomoč vedno pripravljenega človeka. S svojim znanjem je kot mentor močno pripomogel k odličnemu delu in ugledu kolesarskih sodnikov. Po več kot petdesetih letih dela v kolesarstvu ostaja nepogrešljiv član Društva kolesarskih sodnikov Slovenije.

Med letoma 1998 in 2006 je Aleš Čerin predsedoval Kolesarski zvezi Slovenije v obdobju, ko so slovenski kolesarji dosegali prve vrhunske uspehe, začenši s tretjim mestom Andreja Hauptmana na svetovnem prvenstvu leta 2001. Ko je šlo pred dvajsetimi leti za biti ali ne biti, je bil tesno povezan z organizacijo in uspehom dirke Po Sloveniji. Sodeloval je tudi pri ključnih odločitvah o razvoju Kolesarskega društva Rog, Maratona Franja in slovenske profesionalne ženske ekipe, ki je odpirala pot vrhunskemu ženskemu kolesarstvu. Aleš Čerin je tako bil in je še vedno pomemben soavtor velikih uspehov slovenskega kolesarstva.

KK Adria Mobil: Z ustanovitvijo Kolesarskega društva Novo mesto so bili leta 1972 postavljeni temelji za razvoj vrhunskega kolesarstva na Dolenjskem. Domači mladi kolesarji so skozi leta osvajali medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter se kalili na drugih velikih dirkah. Na pobudo novomeškega kluba je v Češči vasi zrasel velodrom, dirka Po Sloveniji pa nudi slovenskim kolesarjem priložnost za dirkanje na najvišji ravni. Novomeški kolesarski klub je tako že petdeset let eden od stebrov, ne le dolenjskega, ampak slovenskega kolesarstva in športa nasploh.

Priznanja za doprinos

 so letos prejeli Damjan Kalčič, dr. Radoje Milić in Javni zavod za turizem Dolina Soče​.

V 25 letih je Damjan Kalčič z organizacijo vrste prireditev pomagal uresničevati gorskokolesarske sanje mladim nadobudnežem, rekreativcem in vrhunskim kolesarjem. Dolgoletni predsednik MTB Koroška je dve leti predsedoval tudi Odboru za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Sloveniji. Gorsko kolesarstvo je pripeljal na Koroško z organizacijo vzponov, spustov, krosov, maratonov ter endura. V zadnjih letih se je prekalil še kot direktor dirke Enduro World Series Petzen Jamnica in tako pomagal postaviti Koroško na svetovni gorskokolesarski zemljevid.

V več kot treh desetletjih vodenja Laboratorija za fiziologijo na Fakulteti za šport je dr. Radoje Milić s kolesarji vzpostavil tesno vez, sprva v sodelovanju z novomeškim kolesarskim klubom in pozneje kot zdravnik Kolesarske zveze Slovenije. Sandi Papež, Boris Premužič, Andrej Hauptman, Jani Brajkovič, Tanja Žakelj, Primož Roglič, Matej Mohorič in Tadej Pogačar so le nekateri od vrhunskih kolesarjev, pri katerih je ob meritvah fizioloških sposobnosti dr. Milić odkril potenciale za največje dosežke ter pomagal soustvarjati slovensko kolesarsko pravljico tudi kot odličen svetovalec in motivator.

Dirka po Italiji je letos obiskala slovenska tla sedmič v zgodovini, petič v samostojni Sloveniji in že drugo leto zaporedoma. V rožnato obarvani Dolini Soče so kolesarjem pripravili vroč sprejem s 25-tisočglavo množico navijačev. To je poneslo v svet sliko čudovite, naravno in kulturno bogate dežele z gostoljubnimi ljudmi, ki živijo za kolesarski šport. Po zaslugi Javnega zavoda za turizem Dolina Soče je bila to izjemna promocija Slovenije kot turistične in kolesarske destinacije, obenem pa tudi predstavitev tega športa in načina gibanja domačim gledalcem.

Objavljeno: 16.11.2022

Vir/avtor: Prijavim.se, Kolesarska zveza Slovenije