Pa začnimo z opisom posameznih parkov družine Gravity Card.

Ker sva oba zavedna Slovenca, sva se seveda najprej odločila za domači park: Specialized Bike Park Pohorje. Najini prvi obiski Maribora so bili konec meseca junija. Takrat je bilo nekaj dni tudi med tednom, ko je park obratoval cel dan neprekinjeno. Predvsem pa je bilo vroče. Toliko, da sva se spraševala, kako bova preživela poletno vročino, ko že junija sonce tako pripeka. Kot se je kasneje pokazalo, je bilo poletje veliko bolj hladno in mokro, kot so kazali prvi poletni dnevi.

Prva stvar, ki jo zaznaš v parku skupine GC, je to, da z Gravity karto ne moreš na gondolo! Karto na blagajni zamenjaš za enodnevno; svojo dobiš nazaj na koncu dneva. Blaža sva imela srečo, da naju je opazila pri nepravem piskanju smučarskega avtomata mladenka, ki nama je Gravity karti naredila. Takoj, ko naju je zagledala, naju je spoznala in razložila to malce zoprno podrobnost. Ma prijazna je pa bila. Zelo. Pregovorna štajerska prijaznost. Tudi fantje v servisu/izposoji so prijazni in ustrežljivi. Pohvalno.

Največji domači se pohvali z dolgo sezono

Bike Park Pohorje je največji park v Sloveniji. Višinske razlike je 717 metrov, obljubljajo 15 km dolžine prog. Letos se je zaradi zelo malo snežnih padavin na Štajerskem pohorski kolesarski park odprl celo prvi v domovini in Evropi. V brošuri GC se pohvalijo, da imajo najdaljšo sezono na stari celini! Zamolčijo pa, da je urnik delovanja malce kompliciran. Kar uporabnika najbolj zmoti, je to, da delajo med tednom cel dan, ampak samo vsako polno uro.

So pa tudi veseli dnevi; kar pomeni … Ahhhh! Najbolje, da si urnik obratovanja pogledate na njihovi, sicer zelo pregledno in lično urejeni, vendar ne ravno redno posodobljeni spletni strani. Kolesar se najmanj do 14. ure več ali manj dolgočasi. Alternative ne ponujajo.

Tri linije zabave

V osnovi imajo tri linije: modra, rdeča s slope stylom in legendarna črna, katere odseki so tekmo v svetovnem pokalu gostili že leta 1999. North Shore del, imenovan The Stream, je letos zaprt. Edina dva dela, ki ju v parku opazimo poškodovana od žledu, sta ravno tista, kjer je kakšen skok več. Škoda, ker niso uspeli požagati tistih par dreves.

Še bolj kot to zmoti rdeča linija, na kateri od lani ni bilo narejenega skoraj nič (kamni na progi, štori dreves, ki so se pokazali na novo,…). Tudi luknje v bandah so na mestih kar moteče (kasneje so jih malce zakrpali). Ma v bistvu te vse skupaj razžalosti, ker vidiš, koliko možnosti ostaja neizkoriščenih ob relativno majhnem vložku.

Res so letos DH (črno) progo uredili na novo. Ma ker ima hudič hitro mlade: dež na obeh tekmovanjih (IXS DH pokal in slovenski pokal) v dveh zaporednih vikendih. Si lahko predstavljate. Kasneje so črno progo popravili še enkrat (vendar je dež spet opravil svoje) in tudi uredili ciljno areno.

Obstaja še modra proga ali Flow trail. Že lani ni bila več ravno flow. Preveč jo zaznamujejo brake bumpi, grbine od zaviranja. Veliko brake bumpov. In ni nama bilo najbolj jasno, komu je namenjena. Table skoki so za modro progo malce dolgi …

Bivanje

V sklopu parka imate tudi možnost kampiranja v prijetni senci z vsemi pritiklinami za osebno higieno. Kamp je sicer brezplačen, vendar to ni in ne sme biti opravičilo za zelo neredno odvažanje smeti. Tudi brezplačna brezžična povezava v svetovni splet jim ni tuja (picerija in spodnja postaja gondole). S servisom/izposojo si vhodna vrata deli tudi dobro založena kolesarska trgovina.

Imajo pa tudi cenovno zelo zanimive dvo- in tro-dnevne nočitve v bližnjih hotelih z vključeno vozovnico. Več informacij o tej ugodni ponudbi na njihovi spletni strani.

Pod črto

Bi v park peljal začetnika? Začetnika začetnika da, vendar možnosti učenja osnov skokov žal v mariborskem bike parku ne ponudijo. Ne bi.

Bi s seboj peljal punco (oz. partnerja nekolesarja)? Romantičen dopoldan in večer z njo/njim, popoldan pa ima veliko možnosti v mestu. Ali pa na Pohorju samem (pelji jo v adrenalinski park, naj za spremembo kriči tam). BI.

Primerno za: DHillerje – črna dh proga je ena najboljših na najinem letošnjem potovanju; freeriderje – če imajo radi zanemarjene proge; endurovce – psst! Menda imajo na MB Pohorju neke ilegalke, menda, mi2 ne veva nič, prav nič, že tako sva preveč povedala.

Na uvodni fotografiji: dobrodošlica, gas, gremo gor! Vse foto Blaž.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Objavljeno: 11.10.2014

Vir/avtor: www.mtb.si