PRIMOŽ KIRN: “PREBOJ SLOVENSKEGA TRIATLONA V SVETOVNI VRH JE MOGOČ”

Primož Kirn je v začetku letošnjega maja prevzel vajeti strokovnega delavca, zaposlenega na Triatlonski zvezi Slovenije. Šport je njegovo življenje, saj je športno aktiven že od 5. leta starosti. Njegov prvi šport je bil nogomet, leta 2012 pa je začel tekmovati v triatlonu. Treninge je iz leta v leto nadgrajeval in postopoma je kot tekmovalec zgradil uspešno triatlonsko kariero. Tekmovalne izkušnje je nabiral na kratkih triatlonih, od leta 2019 do konca 2021 je nastopal na srednjih triatlonih, v kategoriji PRO serije Challenge, ves čas pa se preizkušal tudi na ostalih triatlonskih tekmah v Evropi (Madžarska, Italija, Švica, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Črna gora) ter se redno uvrščal med top deseterico.

Vzporedno z aktivnim tekmovanjem v srednjem triatlonu (70.3) je od leta 2013 aktiven tudi kot kondicijski trener v ekipnih in individualnih športih (nogomet, košarka, rokomet, tek, triatlon) ter kot osebni trener za rekreativne in vrhunske športnike v triatlonu in teku.

Primož Kirn je obiskoval Fakulteto za šport, postal diplomant na smeri »Športno treniranje«, z usmeritvijo v kondicijsko pripravo in fitnes, izobrazbo pa je nadgradil še kot magister profesor športne vzgoje, z magistrskim delom in usmeritvijo prav v triatlonu. Njegovo izobraževanje pa se z magistrskim nazivom ni končalo, saj ves čas nabira znanje in izkušnje tudi na aktualnih izobraževanjih na teme kondicijske priprave, vzdržljivostnega športa in triatlona.  Primož je v pogovoru razkril in nanizal še nekaj zanimivih odgovorov.

• Zakaj odločitev, da se prijavite na razpis TZS?

V tem sem videl predvsem možnost, da slovenskemu triatlonu dodam svoje strokovno znanje na področju treninga in tekmovalcem omogočim dostop do znanja, ki ga potrebujejo za preskok na višji nivo tekmovanja. Pri tem mi pomagajo tudi tekmovalne izkušnje, ki jih uporabljam pri načrtovanju treninga s športniki.

• Nekaj tekem na terenu je že za vami….Kje ste bili in kakšni so vtisi?

Letos sem bil prisoten na tekmah slovenskega pokala in na EP v duatlonu v Caorleju. Bil sem tudi na tekmah mladinskega evropskega pokala v triatlonu v Caorleju (ITA) in Izvorani (ROM). Opažam, da imamo v Sloveniji nekaj perspektivnih tekmovalcev in tudi tekmovalce, ki so zelo blizu vrhunskega nivoja. Po mojem videnju jim manjkajo še določeni detajli v trenažnem procesu, ki pa so vsekakor dosegljivi, seveda ob ustrezni strokovni podpori, ki jo lahko nudijo trener, psiholog, fizioterapija, ustrezna prehrana in nenazadnje prilagojena testiranja.

• Kje je mesto slovenskega triatlona v Evropi? Smo blizu vrhu?

Z določenimi posamezniki definitivno v prihodnjih letih lahko posežemo proti vrhu, tako v triatlonu, akvatlonu in duatlonu. Trenutno pa nas vidim tik pod vrhom, za večjimi državami, kot so Francija, Velika Britanija, Španija, Italija, Madžarska itd. Spodbudno pa je to, da smo povsem v ospredju med razvojnimi državami v triatlonu. To dokazujemo tudi z mladinsko ekipo, ki je trenutno na 7. mestu med vsemi evropskimi državami.

• Kakšni so izzivi v slovenskem triatlonskem prostoru? Kje so rezerve?

Rezerv je kar nekaj, predvsem pri popularizaciji triatlona in vključevanju oziroma vključenosti otrok v šport. Triatlonu kot športu manjka medijska pozornost in posledično vključenost sponzorjev v samo dogajanje. To za sabo prinese tudi boljše finančno stanje, kar se potem odraža v številu in kvaliteti trenerjev ter boljših pogojih za trening in tekmovanja. Eden od izzivov je povečati ”bazen” tekmovalcev, kar nas že v osnovi približa triatlonsko razvitejšim državam, kjer težav s kadrom nimajo. Ob velikem številu tekmovalcev in kvalitetnem trenažnem procesu pa ne vidim razloga, da ne bi posegli po najvišjih mestih na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Izziv, ki ostaja pa je pripeljati tekmovalca in tekmovalko na Olimpijske igre.

• Kakšni so, z vašega zornega kota, konkretnejši cilji v slovenskem triatlonu?

Kot sem že omenil, je potrebno imeti v mislih tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje, hkrati pa delati na razvoju mlajših tekmovalcev in jih predvsem pravilno usmerjati in izkoriščati okna priložnosti v določenih starostnih obdobjih. Tudi kasneje je možno zgraditi vrhunskega tekmovalca, vendar bo lažje, če se tega lotimo strukturirano od mlajših kategorij naprej.

Kratkoročno je potrebno vzpostaviti sodelovanje na relaciji triatlonska zveza – trenerji – tekmovalci – starši in se medsebojno povezovati ter sprejemati drugačne poglede in ideje v zvezi s treningom. Slediti je potrebno trendom in se ne ”zapirati” v lokalno okolje. Prav tako spodbujam pozitivno miselnost in naravnanost ter vedno vidim možnost preboja v svetovni vrh ob predpostavki, da so vsi elementi treninga urejeni. Potrebno bo tudi izboljšati finančno stanje v slovenskem triatlonu, kar bo za seboj potegnilo več tekmovalcev, ki bodo lahko nastopali na tekmovanjih svetovnega pokala in si gradili pot do nastopa na največjih tekmovanjih.

Dolgoročno je potrebno pripeljati tekmovalce do nivoja, kjer bodo konkurenčni najboljšim na svetu. To bo z roko v roki vplivalo na razvoj slovenskega triatlona, od popularizacije, števila kvalitetnih trenerjev in nenazadnje do izboljšanja finančnega stanja.

Vir/avtor: TRIATLONSKA ZVEZA SLOVENIJE