SP Glasgow: Bujak za mesto izboljšala najboljši slovenski dosežek

Do tokratnega, jubilejnega 90. svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu v največjem škotskem mestu so imele slovenske kolesarke najboljši izid iz Imole pred nekaj leti, kjer je Eugenia Bujak vožnjo na čas končala na 13. mestu. Na progi, kjer so dan prej vozili mlajši člani, se je Bujakova izvrstno znašla. Že ob sredinem nastopu Natana Gregorčiča je bila v spremljevalnem vozilu slovenske reprezentance in si ogledala prav vsako malenkost nastopa mlajšega kolega iz reprezentančne vrste.

Kot je po nastopu povedala, ji je to še kako prav prišlo o njenem nastopu, kjer je vrhunsko in enakomerno razporedila moči. Nekaj več zaostanka za konkurentkami pa si je privozila le v tretjem delu proge, čeprav je bila sama najbolj kritična do vožnje v zaključnih kilometrih na vzponu na grad v Stirlingu, znamenitem kraju iz škotske zgodovine na poti med Edinburgom in Glasgowom.

»Želje so bile, da bi izboljšala izid izpred treh let. Nisem pa si tega upala napovedovati, saj mi večji del sezone ni veliko uspevala. V zadnjem obdobju sem se poskušala povsem umiriti, odšla sem na višinske priprave in uspelo mi je. Vedno mi le te dobro denejo. Na začetku sem kar nadzorovala svoje številke na merilniku, da ne bi pretiravala. V zaključku sem po mojem kar nekaj izgubila. Bilo je zares težko, imela pa sem zares veliko motivacije. Ob tej priložnosti bi se zahvalila Gorazdu Penku, ki mi je pripravil program za zadnji mesec, ki sem se ga povsem držala. Zdaj grem mirno še na cestno dirko, saj menim, da mi proga, čeprav je zelo težka, ustreza. Če bo deževalo, bo meni še lažje,« je v cilju pripovedovala Eugenia Bujak, ki je v juniju ostala brez obeh naslovov državne prvakinje.

Tedaj je v uri resnice zmagala Urška Žigart, ki pa je že po ogledu trase ob koncu prejšnjega tedna vedela, da to ni proga, ki bi ji omogočala visoko uvrstitev. Na koncu je z 29. mestom in neprijetni nezgodi na progi lahko tudi ona kar zadovoljna:

»Za tako progo bi zagotovo rabila nekaj kilogramov in nekaj wattov več. Vedela sem, kje lahko pridobivam in hranila sem moč za zaključek in menim, da sem se prav odločila. Največ sem izgubila, ko mi je pod čelado priletela čebela in sem precej izgubila na svoji poziciji, saj sem se ubadala tudi s tem, kako se rešiti čebele, ki me je tudi pičila. Tudi danes se je pojavil del na progi, ko meniš, da si nekaj narobe naredil in se pojavijo črne misli. Tudi to sem prebrodila. Konec koncev je ta disciplina vse bolj pomembna tudi na ženskih dirkah. S kronometri se da tudi v ženski konkurenci ogromno pridobiti in sem vesela, da se kaže napredek v tej prvini dirkanja tudi pri meni. Tudi v ekipi Jayca pa imamo zelo dober razmere okrog priprav za vožnjo na čas.«

Navdušenja ob novem mejniku slovenskega ženskega kolesarskega športa ni skrival niti selektor Gorazd Penko, ki pa je misli že usmeril k zaključni dirki prvenstva v Glasgowu, ko se bodo na cestni dirki pomerile ženske.

Med mladinkami v vožnji na čas je bila Neža Zupanič bolj v ozadju, zdaj pa se bo Kočevka povsem posvetila nastopu na velodromu, kjer jo mladinsko svetovno prvenstvo že čez nekaj dni čaka v Kolumbiji.

Fotografije: vir Kolesarska zveza Slovenije

Vir/avtor: Kolesarska zveza Slovenije