Matej Mohorič zlat na svetovnem prvenstvu v gravlanju

Slovensko kolesarstvo se lahko od včeraj pohvali z naslovom svetovnega prvaka v mladi disciplini, ki na isti dirki združi cestne in gorske kolesarje. Matej Mohorič je v Pievu di Soligo v Benečiji oblekel že tretjo majico svetovnega prvaka v svoji karieri, Matevž Govekar je bil petnajsti. Do cilja uspešno še štirje Slovenci v kategoriji članov in dva v starostnih kategorijah.

Drugo svetovno prvenstvo v gravlanju je privabilo vrsto kolesarskih zvezdnikov in še enkrat se je izkazalo, da so tovrstne dirke ene najzahtevnejših kolesarskih preizkušenj. V takih razmerah slovenski zvezdnik seveda blesti. Na treningih se ne izogiba makadamskim cestam, a šele prvič je nastopil na gravlerski dirki pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze. O pričakovanjih ni govoril naglas, a so poznavalci vedeli, da lahko poseže visoko. Na 169 kilometrov dolgi dirki s strmimi vzponi in zahtevno, zelo raznoliko podlago, se je Matej Mohorič uspešno izogibal vsem pastem, zmage mu ni mogel preprečiti niti lažji padec na zaključnem spustu.

Selektivna trasa hitro razredčila vrste

Drugič zapored so svetovno prvenstvo organizirali v Benečiji, tokrat med Trevisom in krajem Pievo di Soligo. Med vinogradi v okolici Pieva so organizatorji pripravili dva različna kroga z zahtevnimi, mestoma ozkimi makadamskimi odseki, prečkanji potokov in vsega skupaj devetimi vzponi. Od tega so štiri izredno zahtevne klance zgostili v zadnjih tridesetih kilometrih.

Na štartu pri jezeru Le Bandie je stalo več kot dvesto tekmovalcev, od tega sedem Slovencev. Odlično štartno izhodišče je imel s štartno številko tri Mohorič, solidno pa tudi Matevž Govekar. Štart je bil, kot običajno, silovit, hitro pa se je med najboljše uspelo prebiti tudi Govekarju.

Prvič je ciljno črto še prečkala skupina okoli šestdesetih kolesarjev, med katerima sta bila Mohorič in  Govekar. Nekateri so imeli težave z defekti, med njimi Wout van Aert, ki je tudi padel. Tako se je vodilna skupina počasi krčila in ciljno črto v Pievu je pred zadnjim krogom prečkala v ospredju trojica: Mohorič, Florian Vermeersch (Belgija) in Connor Swift (Velika Britanija).

Vzpon na vso moč, na spustu počez

V zaključku je Matej Mohorič pokazal odločno premoč zlasti na vzponih. Najprej je 24 kilometrov do cilja odpadel Swift, na naslednjem vzponu tudi Vermeersch, ki je imel na spustu težave z verigo, tako da se je moral za kratek čas ustaviti. A dirka je bila odločena že prej. Mohorič, ki ni mogel vedeti, da vodi z visoko prednostjo, je na zadnjem spustu vozil kot obseden, medtem ko je gledalcem zastajal dih. Koncentracija je očitno nekoliko popustila in pred ožino je celo padel, a brez posledic.

V cilju je slavil 43 sekund pred Vermeerschem, tretji Connor Swift je zaostal že 3:40, Matevž Govekar na petnajstem mestu pa dobrih 12 minut.

Za Mohoriča je to po naslovu mladinskega prvaka leta 2012 in med mlajšimi člani leta 2013 že tretja majica svetovnega prvaka. S tem bo gravlanje, vožnja pretežno po makadamskih poteh gotovo še pridobila na priljubljenosti tudi v Sloveniji.

»Spet sem postal svetovni prvak, spet so me spet prevzela čustva. To je pomemben rezultat. Disciplina gravel je zelo v porastu in mislim, da se bom šele čez par let zavedel, koliko ta rezultat pomeni,« je povedal Mohorič za Kolesarsko zvezo Slovenije. »Dirka, ta disciplina nasploh, je zelo težka, fizično zahtevna, ker moraš biti ves čas na pedalih in pritiskati z vso močjo. Tudi tehnično je zelo zahtevna, zato moraš biti vso dirko zelo zbran, da ne narediš na koncu napake. V zaključku sem bil že na koncu z močmi, tako da sem naredil manjšo napako, imel manjši padec, a k sreči ni bilo nič hujšega, tako da sem lahko ubranil prednost vse do cilja.«

V cilju še štirje Slovenci

Že zdaj je veliko interesa tudi med slovenskimi cestnimi kolesarji. Novogoriška ekipa Meblojogi Pro-Concrete je prispevala štiri reprezentante in sama organizirala odpravo. Na koncu je bil najuspešnejši Gregor Matija Černe, a ne brez težav. Že na začetku se je zapletel v lažji padec, potem pa utrpel kar dva defekta – tako je v cilj na 71. mestu prišel s sposojenim prednjim obročnikom.

Adam Jordan, ki je letos zaključil kariero cestnega kolesarja, letos nastopa kot zasebnik, osvojil pa je 118. mesto, potem ko je štartal precej iz ozadja. V cilju je potarnal zaradi slabega dne in resnici na ljubo sta za njim dva naporna meseca z vrsto izredno zahtevnih gravlerskih preizkušenj po Evropi.

Minuto za njim je v cilj na 119. mestu pripeljal Robi Jenko, ki je nastopil na svetovnem prvenstvu že lani in se izkušnji ni mogel upreti niti letos. Povsem brez moči je na koncu ostal Mihael Štajnar, lani naš najboljši na 45. mestu. Začel je odlično, a med vožnjo po neravnem terenu se mu je v drugi polovici dirke krmilo obrnilo navzdol. Slednjič se je moral ustaviti, da je to popravil. Očitno je potem preveč zagnano lovil skupino, tako da je ostal štirideset kilometrov pred ciljem povsem brez moči in končal z dobro uro zaostanka na 133. mestu.

Marko Pavlič svojega drugega svetovnega prvenstva v gravlanju žal ni končal, povsem izčrpan je odstopil na 117. kilometru. Gravlanje v rekreativnem tempu je čudovita izkušnja, v tekmovalnem pa se lahko spremeni v pekel. Tako je v članski kategoriji končalo dirko samo 149 tekmovalcev.

Na sobotni dirki nastopila Prevc in Conradi

Skozi pekel sta šla v svojih starostnih kategorijah tudi Uroš Prevc (50-54 let) in Marjetka Conradi (40-49 let), ki sta nastopila na svetovnem prvenstvu prvič, in to uspešno. Z dirkama sta sicer opravila že v soboto, in sicer na nekoliko krajši, 136 kilometrov dolgi trasi z osmimi vzponi.

Prevc je z enim defektom, ki ga je kar hitro uspešno saniral, zaključil na 73. mestu. Dirko je uspešno končala tudi Marjetka Conradi. Zahtevna trasa s precej enoslednicami jo je nekoliko presenetila, tudi z menjalnikom je imela nekaj težav, a je uspešno prečkala ciljno črto. Na odgovor, zakaj ni uvrščena v rezultate, še čakamo.

Foto: SWpix.com in Matej Zalar

Vir/avtor: Matej Zalar