Večer zvezd: Tadej Pogačar in Eugenia Bujak kolesarja leta 2023

Letošnja gala prireditev Večer zvezd, kjer Kolesarska zveza Slovenije nagradi najboljše kolesarje sezone, se je letos iz Ljubljanskega gradu preselila v Festivalno dvorano. Nagrado za kolesarja leta sta prejela Eugenia Bujak in Tadej Pogačar.

Eugenia Bujak je v Glasgowu z 12. mestom popravila svojo in s tem tudi najboljšo slovensko žensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih v kronometru. V več kot 45. minutah resnice se je izkazala s taktično zrelostjo in odlično razporedila moči do cilja na gradu Stirling. Vrhunsko pripravljenost je potrdila tudi z 8. mestom na evropskem prvenstvu v vožnji na čas in sezono zaključila s 7. mestom na kronometru narodov v francoskem Les Herbiersu.

Tadej Pogačar je tretje leto prvi kolesar sveta na lestvici UCI. Že tretjo sezono zapored začel in zaključil z zmago in kljub spomladanskemu zlomu zapestja kar sedemnajstkrat osvojil zmago. In to na povsem različnih terenih, na etapnih in enodnevnih dirkah. Na Dirki po Flandriji je premagal številne specialiste za tlakovane klasike. Čeprav zaradi poškodbe ni mogel optimalno izpeljati priprav, je Tour končal z dvema etapnima zmagama in belo majico na drugem mestu. Z nepopustljivostjo je po 22 letih dosegel drugo bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji. Za nameček je še tretjič zapored zmagal na Dirki po Lombardiji. To so le štirje vrhunci njegove sezone, ki jo je obogatil še z naslovoma državnega prvaka na cestni dirki in vožnji na čas.

Gorska kolesarja leta

Med gorskimi kolesarji sta tudi letos v ospredju Monika Hrastnik in Luka Berginc.

Za Moniko Hrastnik je tudi letos ena najuspešnejših sezon. Na evropskem prvenstvu v spustu je v zahtevnih razmerah osvojila šesto medaljo v svoji karieri, tokrat je bila druga. Blestela je tudi v svetovnem pokalu, ki ga je v skupnem seštevku končala na četrtem mestu. Na osmih dirkah se je sedemkrat pripeljala v prvo deseterico, rezultat leta pa je bilo drugo mesto v Les Getsu, kar je nova najboljša slovenska uvrstitev v tej disciplini.

Letos je Luka Berginc nadaljeval z uspehi v evropskem pokalu v spustu iXS European Downhill Cup. Z drugim mestom na Lošinju je postavil temelje za uvrstitev na drugo mesto v skupnem seštevku pokala. Vrhunskost je dokazoval še na dirkah domačega državnega pokala 20Chocolate Downhill Cup, kjer je ostal nepremagan in zasluženo oblekel tudi dres državnega prvaka.

Najboljši mladi cestni kolesar

Po dveh težkih sezonah se Anže Ravbar ni predal in letos izvrstno dirkal na najvišji mladinski ravni. V pokalu narodov je skupaj z reprezentančnimi kolegi izredno nadarjene generacije krojil vrh, manjkala jim je le zmaga. Anže je zablestel na evropskem prvenstvu, svoji zadnji veliki mladinski dirki. Odlično delo moštvenih kolegov je kronal z zmago po spektakularnem napadu 500 metrov pred ciljem in se v cilju veselil zlate medalje ob bronastem Žaku Erženu.

Najboljša mlada gorska kolesarja

Med najboljšimi mladimi gorskimi kolesarji je bila tudi letos tako kot lani nagrajena Maruša Tereza Šerkezi, ki je najbolj izstopala v izjemni generaciji slovenskih mlajših mladink v krosu. Najboljši mladi gorski kolesar pa je postal Jaka Remec.

Maruša Tereza Šerkezi se je na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru iz tretje vrste prebila do bronaste medalje. Odlično formo je na evropskem prvenstvu mladih v Toskani potrdila s tretjim mestom v kratkem krosu in zmago v olimpijskem krosu. Tako je že drugo leto zapored oblekla majico evropske prvakinje in pred selitvijo v mladinsko kategorijo dokazala, da sodi v svetovni vrh.

V BMX-u prostega sloga v disciplini park je Jaka Remec uspešno nastopal na mednarodnih dirkah prve kategorije, najboljši rezultat pa je dosegel na evropskem prvenstvu v okviru Evropskih iger v Krakovu. Z osemnajstimi leti je bil v finalu najmlajši tekmovalec in dosegel deseto mesto. Izjemno spodbudno za mladeniča, ki lahko v tej olimpijski disciplini še močno napreduje.

Najboljša amaterska kolesarja leta

Najboljša amaterska kolesarja leta sta postala Petra Pasar in Andrej Žavbi.

Po uspešni atletski in nogometni karieri je Petra Pasar našla izziv v kolesarstvu. Ob službi učiteljice in kot mama dveh najstnikov je na dirkah ne vidimo pogosto, vendar ko tekmuje, tudi zmaguje. V sezoni 2023 je osvojila naslova državne prvakinje v cestni vožnji in kronometru. Na Istria Granfondu se je z zmago v vožnji na čas in drugim mestom v cestni vožnji uvrstila na svetovno prvenstvo, tam pa  dosegla četrto mesto v kronometru in bronasto medaljo na cestni dirki.

Jugoslovanski državni prvak leta 1984 Andrej Žavbi je kolo za daljše obdobje postavil v kot, zadnja leta pa kroji vrh med veterani na cestnih preizkušnjah, v vožnji na čas, ciklokrosu, gravlanju in velodromu. Svetovno prvenstvo v Glasgowu je končal na četrtem mestu, s svetovnega prvenstva v dirkališčnem kolesarstvu v Manchestru pa se je vrnil s srebrno in bronasto medaljo ter šestim mestom. Zbirki je dodal še zlati medalji s svetovnega prvenstva s starodobnimi kolesi v cestni vožnji in kronometru, vsega skupaj pa je v tej sezoni zbral več kot 20 zmag.

Nagrade za posebne dosežke

Med številnimi odličnimi kolesarji sezone so si nagrade za posebne dosežke prislužili mladinec Žak Eržen in kolesarja svetovne serije Primož Roglič in Matej Mohorič.

V svoji drugi mladinski sezoni je Žak Eržen domov prinesel kar tri medalje z največjih tekmovanj. Julija je z drugim mestom v dirki na izpadanje zablestel na velodromu v Anadii, avgusta pa še na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, kjer je bil drugi v kraljevski disciplini omnium. Med najboljšimi je bil od začetka do konca sezone tudi na cesti. Že februarja je briljiral v Belgiji, najbolj z drugim mestom na klasiki Kuurne–Bruselj–Kuurne, konec septembra pa je dopolnil slovenski uspeh na evropskem prvenstvu z bronasto medaljo.

Letos je Primož Roglič poravnal račune z Dirko po Italiji. Seveda na svoj način nepopustljivega borca, ki zmaguje veliko, a ne vedno na lahek način. Ne do zadnjega dne, do zadnjih metrov nečloveškega vzpona je držal navijače v negotovosti in pred nepozabno kuliso slavil v odločilni etapi na svetih Višarjah. Pred zmago na Giru je osvojil dirki od Tirenskega do Jadranskega morja in po Kataloniji, poleti Dirko po Burgosu. Vuelto je zaključil na tretjem mestu z dvema etapnima zmagama, vsega skupaj pa je letos slavil kar petnajstkrat.

Poseben dosežek bi bila lahko njegova prva etapna zmaga na dirki Po Sloveniji. Ali končno slavje na Dirki po Poljski. Gotovo že tretja etapna zmaga na Touru. Na cestnih dirkah je Matej Mohorič letos zmagal šestkrat in še večkrat krojil vrh. A posebna je zlasti mavrična majica s svetovnega prvenstva v gravlanju. Na svoji prvi tovrstni dirki se je uspešno soočil z vsemi pastmi zahtevnih makadamskih cest, kolovozov in stez med vinogradi Benečije. Mlada disciplina že slovi kot ena od fizično najzahtevnejših, to pa je pisano na kožo kolesarju, ki zmaguje z nogami toliko, kot tudi z glavo.

Priznanje ob zaključku tekmovalne kariere

je prevzel Jan Polanc. Po desetih sezonah na najvišji ravni je bil letos zaradi bolezni prisiljen predčasno zaključiti kariero. Cenjen je bil kot nepopustljiv pomočnik, s hrabrim pristopom in zagrizenostjo pa je navdušil tudi s štirimi zmagami. Izstopata etapni na Giru leta 2015 in 2017, ko je v skupnem seštevku končal na 11. mestu. Leta 2019 je dva dni dirkal v roza majici. Vedno se je odzval tudi vabilu v reprezentanco in se na svetovnem prvenstvu v Belgiji leta 2021 uvrstil na 18. mesto.

Priznanja za življenjsko delo

so prejeli Tone Fornezzi – Tof, Andrej Fideršek in Janez Drinovec

Vsestranski športnik, novinar in humorist Tone Fornezzi – Tof je zaslužen za zamisel o Maratonu Franja že davno, preden je postalo kolesarstvo vsesplošno priljubljen šport. Po dolgem vztrajanju je leta 1982 vodjo KD Rog Zvoneta Zanoškarja prepričal v organizacijo rekreativnega kolesarskega maratona. Že na  prvo Franjo leta je prišlo več kot 700 kolesarjev. Po zaslugi Tofove vizionarske zamisli je Maraton Franja bil in še vedno ostaja eno najpomembnejših gibal razvoja kolesarskega športa v Ljubljani in po vsej Sloveniji.

Kolesarskemu športu se je Andrej Fideršek zapisal pred več kot tridesetimi leti, sprva kot pomočnik pri organizaciji prireditev KD Branik Maribor in na prigovarjanje kolegov še kot sodnik. Izkazalo se je, da mu je vloga pisana na kožo. Zadnja leta je eden najprepoznavnejših obrazov na gorskokolesarskih dirkah vseh disciplin, a se po pravilih Mednarodne kolesarske zveze poslavlja od aktivnega dela. Še naprej bo aktivno sodeloval pri delu v okviru Društva kolesarskih sodnikov Slovenije in ostal vzor poštenega in predanega sodnika z močno razvitim čutom za pravičnost.

V Kolesarskem klubu Kranj je Janez Drinovec začel kot kolesar ter nadaljeval kot trener in kolesarski delavec. Vedno je stremel k napredku in tako je bil tudi eden od pobudnikov za organizacijo Dirke po ulicah Kranja. Ta je prerasla v Veliko nagrado Kranja, ki velja za najstarejšo slovensko dirko pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze. Letos je kranjski klub pripravil že 55. izvedbo in pri vseh brez izjeme je sodeloval tudi Janez Drinovec.

Nagrada za doprinos

Za doprinos k napredku v kolesarstvu je nagrado prejela Mojca Novak. Dolgoletna predsednica novomeškega Kolesarskega kluba Adria Mobil je s predanim delom prenovila temelje kluba, ki je zaslovel kot valilnica velikih talentov. Enako velja za dirko Po Sloveniji, ki se je v času njenega delovanja dokončno zarisala na globalni kolesarski zemljevid in s televizijskimi prenosi na Eurosportu segla tudi prek meja športa. S svojim delom je tako odločno pripomogla tudi k razvoju slovenske kolesarske zgodbe o uspehu.

Spomin na izredna kolesarja

Posebej pa se je predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović spomnil na vsestranska kolesarja, ki sta nas zapustila v letošnji sezoni. To sta Miha Halzer in Franc Hvasti.

Avgusta nas je pretresla vest o prezgodnji smrti Mihe Halzerja. Vsestranski gorski kolesar je zablestel zlasti v krosu na izpadanje – eliminatorju. V zlati dobi te discipline je osvojil srebrni medalji na svetovnem prvenstvu leta 2012 in evropskem prvenstvu leta 2013. Miha bo ostal v večnem spominu kot iskriv mož in velik ljubitelj kolesarstva.

V osemdesetem letu je umrl Franc Hvasti, nekdanji državni prvak Jugoslavije in reprezentant, pozneje vodja Kolesarskega kluba Sava Kranj, trener jugoslovanske reprezentance in sodelavec pri organizaciji mnogih velikih dirk v Sloveniji, med drugim etape Dirke po Italiji. V slovensko kolesarstvo je že zgodaj vpeljal profesionalne standarde in s tem pomagal tlakovati pot slovenskim kolesarskim zvezdam.

Trije najboljši v Pokalu Slovenije so prejeli zaslužene pokale. Zmagovalec je Matej Mohorič, drugi Anže Skok in tretji Tilen Finkšt.

 

 

Objavljeno: 13.11.2023

Vir/avtor: Kolesarska zveza Slovenije, Prijavim.se