Avstrijsko-nizozemska lokomotiva rekordno na Parenzani
Nekako tristoterica kolesark in kolesarjev, lepo mednarodno pisana, se je minuli nedeljo zagnala na Parenzano, traso nekdanje ozkotirne želenice, na dirki Castelli Parenzana Gravel Race.
Ne na celo od Poreča do Trsta ali v nasprotno smer. Nekaj več kot 200 (od teh 123 na gravel kolesih) na 88-kilometrsko traso od Poreča do Lucije, preostali pa na srednjo 50-kilometrsko od Livad v dolini Mirne ali na "spustaško" 30-kilometrsko od Grožnjana do istega cilja v kampu Lucija.
Vreme se je odločilo, da ne bo sledilo napovedim - na startu je bilo še prijetno, čeprav oblačno, na cilju na slovenski strani zaliva/vale pa večino dneva kar zoprno in vsake toliko tudi mokro. Na trasi je bilo kar nekaj blata že brez tega. Vendarle razmere za kratke hlače, če držiš malo višji srčni utrip, le za najbolj zmrzljive ne. Sicer pa je bilo očitno težje kot lani, saj se nihče od tistih, ki so bili lani pri vrhu na dolgi trasi, ni približal lanskim dosežkom okoli dveh ur in pol (v resnici je bil merjeni del trase malce drugače odmerjen, a vendarle kar primerljiv).
Vermeulen proti Parenzani, 36 : 25
Nekoga, ki ga lani ni bilo in razmer ni mogel primerjati, pa očitno ni nič zmotilo. 26-letni Avstrijec nizozemskih korenin Moran Vermeulen je član pro kontinentalne ekipe Team Vorarlberg, zadnji dve leti udeleženec dirke po Sloveniji, 3. mesto na VN Kranja izpred treh let pa šteje za enega svojih največjih uspehov. Moran je hitro ušel vodilni skupini in po železniški trasi oddrvel precej hitreje kot nekdaj vlak, ki so ga kmetje s polja opazovali, kako počasi sopiha proti njihovi postaji, pa so se nato odpravili domov pražnje obleči in ga še lagodno ujeli. Njegova povprečna hitrost je bila namreč 25 kilometrov na uro, največja pa le 31.
Moran je s časom dveh ur, 25 minut in 7 sekund za 88 kilometrov dosegel povprečno hitrost 36,38 km/h. Najvišjo pa skriva v svojem kolesarskem računalniku.
Nekoliko pozneje ...
Več dirkaške drame kot Avstrijec so doživeli njegovi zasledovalci, ki so v cilj začeli kapljati in tudi sprintati 20 (dvajset!) minut pozneje. Med gorskimi kolesarji, ki so startali s 15-minutnim zamikom, je bil prvi lanski absolutni zmagovalec (na grevlu) Miran Kovačič (Team Granfondo Slovenija), pa še osmerica za njim je bila hitrejša od drugouvrščenega na grevlu Aleša Antolina, velja omeniti.
Ko sem omenil najhitrejša, moram pa še najhitrejši na dolgi trasi: to sta bili Italijanka Nicole D'Agostin na grevlu in Špela Škrajnar na gorskem kolesu.
PGR je dirka
Castelli Parenzana Gravel Race ni ena tistih nepodprtih avanturističnih dirk. Je dirka s spremljevalnimi vozili, zaporami cest in (skoraj) vsem, kar pride zraven. Za učinkoviteljše reševanje zapletov morda kdaj tudi s kolesarskimi sodniki (kolikor vemo, pravilnika za gravel še nista sprejeli ne hrvaška ne slovenska kolesarska zveza). Nekaj deset minut ali proti koncu tudi že nekaj ur za vodilnimi pa je tudi avantura na lepi kolesarski trasi.
Dirka se bo zagotovo tudi prihodnje leto držala trase istoimenske železnice, drugače ne gre. Čakamo pa, kaj nam drugega pripravi za naslednjič.
Vrstni redi Castelli Parenzana Gravel Race
Gravel 88 km
MTB 88 km
50 km
30 km
Prve fotografije je priskrbel @stopargrega, več jih sledi.
Preberi še
7. aprila gravel dirkanje za svetovno serijo čisto blizu ob Vrbskem jezeru
Gravel kolo svetovnega prvaka Mateja Mohoriča
Objava Avstrijsko-nizozemska lokomotiva rekordno na Parenzani se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.
Published: 19.02.2024
Source: www.mtb.si
