To so predlogi sprememb Zakona o ohranjanju narave

Med predlogi za spremembe ZON tudi bistveno višje kazni za vožnjo izven za to določenih površin in "poenostavitev" pridobivanja dovoljenj za prireditve.

Na svetlem je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Po domače - predlog za spremembe Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki ni edini zakon, ki ureja kolesarjenje v naravnem okolju, je pa verjetno najpomembnejši.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlog objavilo v javno obravnavo 8. julija, rok za pripombe je 9. avgusta.

Izvirni ZON je Državni zbor sprejel leta 1999, štiri leta po zloglasni Uredbi o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki je prva urejala tudi kolesarjenje izven javnih prometnih površin. Zakon je zadnje dopolnitve dobil leta 2020.

Eden od ciljev novega predloga je tudi boljša ureditev vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, med drugim kazni, ki so še vedno manjše od tistih za vožnjo s kolesi, pa tudi lažje pridobivanje dovoljenj za prireditve.

Lažje za prireditelje?

Predlog za spremembo člena 28. c o javnih prireditvah vožnje v naravnem okolju podrobneje ureja pridobivanje dovoljenj za prireditve voženj z vozili na motorni pogon, s predlogom za člen 28. d pa te pogoje uveljavlja tudi za prireditve voženj s kolesi: "Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi se smiselno uporablja 28. c člen tega zakona."

Kazen štirikrat višja

Pri predlogu o kaznih (člen 161. a) posameznike zadeva povišanje globe za vožnjo "s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti ali po poteh, ki niso utrjene" z dosedanjih 100 na 400 evrov. Ostalo zadeva prireditelje.

Celotni predlogi v nadaljevanju

28.c člen se spremeni tako, da se glasi:

»28.c člen
(javna prireditev vožnje v naravnem okolju)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je v naravnem okolju izven območij, ki imajo na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status, dovoljeno organizirati javne prireditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (v nadaljnjem besedilu: javna prireditev vožnje v naravnem okolju), če je javna prireditev vožnje v naravnem okolju veljavno prijavljena oziroma je zanjo pridobljeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja in v skladu s tem zakonom.

(2) V prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje za izvedbo javne prireditve vožnje v naravi, je treba poleg podatkov, ki jih zahteva zakon, ki ureja javno zbiranje, navesti tudi način ureditve trase javne prireditve vožnje v naravi, priložiti skico trase, po kateri namerava organizirati javno prireditev ter priložiti pozitivno mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

(3) Ne glede na zakon, ki ureja javno zbiranje, je poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja javno zbiranje, prijava javne prireditve vožnje v naravnem okolju veljavna le, če je prijavi priloženo pozitivno mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave za prireditev vožnje v naravi.

(4) Ne glede na zakon, ki ureja javno zbiranje, je poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja javno zbiranje, pogoj za izdajo dovoljenja za javno prireditev vožnje v naravnem okolju, tudi pridobitev pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave za prireditev vožnje v naravi.

(5) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave izda mnenje na podlagi podatkov, ki se zahtevajo za prijavo ali za vlogo iz tretjega odstavka tega člena, če:

1. je kraj javne prireditve, ki vključuje tudi traso za vožnjo v naravnem okolju, dostopen po
   javnih cestah ali nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
2. na istem kraju prireditve še nista bili v tekočem koledarskem letu organizirani dve javni prireditvi, pri čemer se za isti kraj prireditve šteje trasa, ki v 50 odstotkih poteka po trasi,
   kjer je bila v tekočem koledarskem letu že organizirana javna prireditev;
3. se javna prireditev organizira v času, ko so škodljivi vplivi javne prireditve na sestavine
   biotske raznovrstnosti čim manjši;
4. so vplivi javne prireditve na habitate ogroženih in zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst
   ali na habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, nebistveni za ohranitev teh vrst in habitatnih tipov;
5. se javna prireditev organizira izven habitatnih tipov barij in močvirij ter habitatnega tipa oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe;
6. trajanje javne prireditve ne presega treh dni.

(6) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave lahko v mnenju določi tudi pogoje,
pod katerimi se dovoli izvedba javne prireditve vožnje v naravi in se nanašajo zlasti na čas javne prireditve, predvideno traso, trajanje javne prireditve in način izvedbe sanacijskih ukrepov po zaključku javne prireditve. Te pogoje pristojni organ za izdajo soglasja za prireditev v skladu s predpisi o javnih zbiranjih povzame v izrek dovoljenja, prireditelj pa jih je dolžan v primeru, kadar je za prireditev v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja, predpisana prijava javne prireditve, vključiti v prijavo. Organizacija, pristojna za ohranjanje narave mora mnenje podati v 14 dneh od prejema popolne vloge za njegovo izdajo. Če mnenja ne poda v tem roku, se šteje, da je dano pozitivno mnenje.

(7) Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora vožnje v naravi v največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.«.

8. člen

V 28.d členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi se smiselno uporablja 28.c člen tega zakona.«.

161.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»161.a člen (najlažji prekrški)

(1) Z globo 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
če organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev ali če
izvede javno prireditev v nasprotju z izdanim dovoljenjem (tretji odstavek 28.d člena);
če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem
je bil pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena)

3. če zavarovano območje označi v nasprotju predpisanim načinom ter v nasprotju s predpisano obliko in vsebino znaka (62. člen).

(2) Z globo 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:

1. če se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti ali po poteh, ki niso utrjene
   (prvi odstavek 28.d člena);
2. če se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti (prvi odstavek 28.d člena);
3. če se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti in ne gre za dovoljene primere vožnje s kolesom v naravnem okolju iz petega odstavka 28.b člena tega zakona (prvi odstavek 28.d člena);
4. če organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev ali če izvede javno prireditev v nasprotju z izdanim dovoljenjem (tretji odstavek 28.d člena);
5. če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem
   je bil pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena).«

Predlog, razlaga in pripombe na e-uprava.gov.si

Preberi še

Policija & Co. o nadzoru vožnje v naravnem okolju
Kolesarska sezona je za policijo in okoljske inšpektorje zaključena

https://www.mtb.si/novice/policija-co-o-nadzoru-voznje-v-naravnem-okolju

Objava To so predlogi sprememb Zakona o ohranjanju narave se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 22.07.2024

Vir/avtor: www.mtb.si