Ob najpomembnejšem kolesarskem paru blestele tudi ostale kolesarske zvezde

V Festivalni dvorani v Ljubljani je danes potekala slavnostna podelitev Večer zvezd, kjer je Kolesarska zveza Slovenije najboljšim kolesarjem podelila priznanja za dosežke v letošnji sezoni. Najboljša kolesarja leta sta pričakovano postala Tadej Pogačar in Urška Žigart.

Za uvodne besede ob začetku dogodka sta poskrbela predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović in predsednik vlade dr. Robert Golob.

Glasbeni vložki so udeležence popeljali po vseh treh deželah Grand Tourov, Italiji, Franciji in nazadnje Španiji.

Utemeljitve Kolesarske zveze Slovenije

Kolesar leta: Tadej Pogačar

Velik privilegij imamo, da lahko za najboljšega slovenskega kolesarja razglasimo tudi z naskokom najboljšega na svetu. Ob kar 25. letošnjih zmagah to dokazujejo vse lestvice in statistike. Giro d'Italia. Tour de France. Spomenika Liege–Bastogne–Liege in Il Lombardia. V dresu slovenske reprezentance pa je uresničil sanje vseh generacij slovenskih kolesarjev in oblekel mavrično majico svetovnega prvaka.

To so le vrhunci nepozabne sezone, ki se zdi neponovljiva, a mu gotovo služi kot osnova za nove izzive. A še bolj kot zbirka lovorik je osupljiv način, kako zmaguje: igrivo, navidez lahkotno. Poleg tega z napadi od daleč spreminja način dirkanja in v šport s svojimi instinktivnimi odločitvami spet vnaša nepredvidljivost, ki privablja množice.

Kolesarka leta: Urška Žigart

V letošnji sezoni se je izkazala z odločnejšim pristopom, kar je prineslo tudi zaslužene rezultate zlasti na etapnih dirkah. Izstopata deveto mesto na Dirki po Švici in 12. na Dirki po Italiji, na koncu sezone pa se je izkazala z vrhunskim dirkanjem na enodnevnih dirkah. Na svetovnem prvenstvu je v mizernih deževnih razmerah dosegla eno najboljših slovenskih uvrstitev, 24. mesto, pri tem pa navdušila zlasti z aktivnim dirkanjem. Še boljša, 17. je bila v vožnji na čas. Slednjič je izboljšala še svojo najboljšo uvrstitev na Dirki po Emiliji, kjer je bila, tudi v deževnih razmerah, četrta. Ob tem je, tudi s pristopom izven dirk, postala velika vzornica mladih slovenskih kolesark.

Amaterska kolesarka leta: Laura Šimenc Kramar

Pozimi se je uvrstila med tri finalistke Zwiftove akademije, ki so se potegovale za podpis pogodbe s profesionalno ekipo Canyon/Sram. Zaključni del izbora je predvajal tudi Eurosport. Za glavni cilj sezone je izbrala Dolomitski maraton, eno najtežjih dirk za amaterje, in zmagala v absolutni ženski konkurenci. Skozi sezono je uspešno dirkala tudi na drugih prestižnih tekmovanjih. Amaterske Strade Bianche je zaključila na tretjem mestu ter zmagala na Gran Fondu v Umagu, na L'Etape Slovenia in amaterski dirki po Lombardiji.

Amaterski kolesar leta: Patrik Mikac

Najboljši predstavnik skupine amaterjev s slovenske obale se je z izjemno zavzetostjo v kratkem času povzpel v vrh slovenskega amaterskega kolesarstva. Sezono je odprl z zmago na Istria Granfondu v Umagu in v nadaljevanju v kategoriji master B, enajstkrat zmagal na dirkah za pokal Slovenije ter na Maratonu Franja. Na svetovnem veteranskem prvenstvu se je uvrstil na 25. mesto. Sezono je zaključil z zmago na krajši razdalji dirke L'Etape Slovenia, še vedno pa ostaja nepremagan na Vzponu na Boršč.

Najboljša mlada gorska kolesarka: Maruša Tereza Šerkezi

S kar ducatom velikih zmag v gorskokolesarkem krosu je že prvo mladinsko sezono zaključila na prvem mestu lestvice UCI. Zlatima medaljama v kratkem in olimpijskem krosu z evropskega prvenstva je dodala še bronasto s svetovnega prvenstva. Kolikor ji je dopuščal čas, je dirkala tudi doma. Osvojila je naslove državne prvakinje v kratkem in olimpijskem krosu, za nameček pa še v ciklokrosu in cestnem kolesarstvu. V sezoni 2024 ni bilo dirke, ki je ne bi končala med najboljšimi tremi.

Najboljši mladi gorski kolesar: Ažbe Kalinšek

Veliki talent slovenskega gorskokolesarskega spusta je letos med mlajšimi mladinci na evropskem odru blestel od začetka do konca sezone. Na dirki evropskega pokala na Lošinju je bil celo najhitrejši med vsemi tekmovalci, tudi člani, v nadaljevanju sezone pa z odličnimi nastopi osvojil skupni seštevek evropskega pokala. Vrhunec letošnje sezone je bilo evropsko prvenstvo, kjer je v kaotičnih razmerah ohranil mirno kri in po naslovu državnega prvaka osvojil še zlato medaljo na evropskem prvenstvu.

Gorska kolesarka leta: Monika Hrastnik

Najboljša slovenska spustašica vseh časov se je v ostri konkurenci svetovnega pokala tudi letos redno uvrščala v najboljšo deseterico in v skupnem seštevku končala na osmem mestu, na evropskem prvenstvu pa je bila deveta. Gonilna sila slovenskega ženskega spusta je letos osvojila tudi osmi naslov državne prvakinje. Rezultatski vrhunec je bilo tretje mesto na dirki svetovnega pokala v Val di Soleju, ki slovi po eni najzahtevnejših prog na svetu.

Gorski kolesar leta: Jakob Klemenčič

Letos se je osredotočil zlasti na dirkanje v krosu na izpadanje, ki nagrajuje eksplozivne, neustrašne in tehnično vrhunsko podkovane gorske kolesarje. Z dirkanjem na najvišji ravni skozi celo leto se je usidral med glavne favorite na vseh prizoriščih, kjer se je pojavil, saj se je povsod zanesljivo uvrščal v finala. Na dirkah svetovnega pokala je osvojil tretji mesti v Parizu in Sakaryji, vrhunca pa je prihranil za nastope v reprezentančnem dresu in osvojil srebrni kolajni na svetovnem in evropskem prvenstvu.

Priznanje ob zaključku tekmovalne kariere: Jure Žabjek

Pred začetkom letošnje sezone je najboljši slovenski spustaš vseh časov sklenil kariero po več kot desetletju dirkanja na najvišji ravni. Ves ta čas je ostajal zvest domačemu Kolesarskemu društvu Rajd. Naslovu evropskega prvaka leta 2015 je dodal dve zmagi v evropskem pokalu in dve uvrstitvi v najboljšo deseterico v svetovnem pokalu, ob tem pa štirikrat zmagal na državnem prvenstvu v spustu. Mednarodni ugled pa si je zgradil ne le z odličnimi rezultati, ampak zlasti s trdim delom in predanostjo, s katerima je pozitivno vplival tudi na mlajše generacije slovenskih spustašev.

Najboljša mlada cestna kolesarka: Nika Bobnar

Kot perspektivna mlada kolesarka se je Nika Bobnar v letošnji sezoni pridružila ekipi svetovnega kolesarskega centra pri Mednarodni kolesarski zvezi. Selitev v Švico je bila zahteven, a pomemben korak na njeni kolesarski poti, kjer ves čas napreduje. Letošnjo uspešno sezono je tako kronala z odličnim nastopom na cestni dirki evropskega prvenstva mlajših članic do 23 let v Belgiji. Na zahtevni preizkušnji se je izkazala s suvereno vožnjo v ospredju skupine, kar ji je prineslo odlično sedmo mesto.  

Najboljši mladi cestni kolesar: Jakob Omrzel

V drugi mladinski sezoni je naredil še korak naprej in ob nespornem talentu dokazoval tudi izjemno delovno vnemo. Žal je sezono predčasno končal zaradi hudega padca na dirki v Italiji, a se je že pred tem dokazal kot eden najperspektivnejših talentov, zlasti z zmago na mladinski klasiki Pariz–Roubaix. S tem je pokazal, da se odlično znajde tudi na terenih, ki mu sicer niso pisani na kožo. V nadaljevanju sezone je konstantno dirkal na izjemno visoki ravni in se redno uvrščal med najboljše tri na velikih mladinskih dirkah, skupaj pa dosegel šest zmag.

Posebni dosežki: Nejc Peterlin

Cestno dirkanje je tudi letos uspešno kombiniral z dirkališčnim programom. Izkazal se je s petimi zmagami na slovenskih cestnih dirkah in kot pomemben člen mladinske ekipe Adrie Mobil ter mladinske reprezentance. Vrhunec sezone pa je bilo svetovno prvenstvo v  dirkališčnem kolesarstvu na Kitajskem, kjer je nastopil pod vodstvom klubskega trenerja Josipa Radakovića. Z napadalno vožnjo je na dirki na končni cilj osvojil bronasto medaljo in s tem poskrbel za nadaljevanje niza vrhunskih rezultatov slovenskih mladincev v dirkališčnem kolesarstvu.

Posebni dosežki: Primož Roglič

Z osmimi zmagami na dirkah svetovne serije je za Primožem Rogličem nova uspešna sezona mnogih posebnih dosežkov. A izstopa zlasti skupna zmaga na Dirki po Španiji s tremi etapnimi zmagami, in to potem, ko se je na Touru huje poškodoval. V Španiji se je šampionsko prilagodil na potek dirke in se ob treh etapnih zmagah izkazal zlasti z napadalnim slogom. Svojo že četrto Vuelto je tako osvojil na izjemno avtoritativen način in s tem še enkrat dokazal, da sodi med največje kolesarje vseh časov. Nagrado je namesto Primoža Rogliča prevzel njegov oče.

Posebni dosežki: moška članska reprezentanca na svetovnem prvenstvu 2024: Tadej Pogačar, Matevž Govekar, Luka Mezgec, Domen Novak, Primož Roglič, Jan Tratnik, Matic Žumer, Jaka Premožič

Slovenska osmerica pod vodstvom selektorja Uroša Murna je bila s Tadejem Pogačarjem kot glavnim favoritom pred izjemno težko nalogo v boju z na papirju mnogo močnejšimi reprezentancami. A z izjemno so od samega začetka obvladovali dirko in že daleč pred zaključkom uspešno pripravili teren za genialen napad, ki se bo za vedno zapisal v svetovno zgodovino. S tem Sloveniji niso pripeljali le zlate medalje. Predvsem so dokazali, da so čudeži možni le ob stoodstotni enotnosti in nesebični predanosti skupnemu cilju.

Posebni dosežki: Uroš Murn

Trden temelj za uspeh na svetovnem prvenstvu je že pred dirko postavil selektor moške članske reprezentance. Za nastop na svetovnem prvenstvu je motiviral in poenotil vse najboljše slovenske kolesarje, ki so v Zürichu od prvega dne dihali za en cilj, na dirki sami pa delovali po načelu vsi za enega, eden za vse.

Posebni dosežki: Andrej Žavbi

Neuničljivi Andrej Žavbi nas iz leta v leto preseneča z neustavljivo predanostjo do dirkanja v vseh disciplinah, od cestnega in dirkališčnega kolesarstva do ciklokrosa in gravlanja. Odbor za množičnost in rekreacijo izpostavlja zlate medalje na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji, sprintu in vožnji na čas s starimi (vintage) kolesi. Dve kolajni je osvojil tudi na svetovnem prvenstvu v dirkališčnem kolesarstvu za veterane v Roubaixu. V zasledovalni vožnji je bil drugi, na dirki na točke pa tretji.

Parakolesar leta: Anej Doplihar

Z letošnjimi izjemnimi rezultati se je najuspešnejši slovenski parakolesar, tudi državni prvak v kronometru, zavihtel med najboljše na svetu v kategoriji MH3. V izjemno kompetitivnem športu je vse leto blestel na dirkah za svetovni pokal, najboljša rezultata pa je dosegel v Adelaidu, kjer je bil 12. v kronometru in 9. na cestni dirki. Najbolj pa se je izkazal na vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu v Zürichu. V vožnji na čas je dosegel 16. mesto, na cestni dirki pa izjemno četrto mesto.

Priznanje za doprinos: 75 let obstoja Kolesarskega društva Rog

Ljubljanska kolesarska institucija je že tri četrt stoletja zibelka mladih kolesarjev in kalilnica talentov, ki so osvajali medalje na velikih tekmovanjih že davno pred ero Tadeja Pogačarja. Z organizacijo množičnih prireditev je bilo Kolesarsko društvo Rog od nekdaj tudi gonilna sila razvoja rekreativnega kolesarstva. Izstopa Maraton Franja z več kot štiridesetletno tradicijo.

Pod okriljem društva delujejo moška in ženska celinska ekipa ter otroški in mladinski ekipi za fante in dekleta. Ob tem Kolesarsko društvo Rog stremi k temu, da ne bi bil zgolj športni klub, ampak tudi šola za življenje, kjer se mladi skozi šport priučijo zdravih navad in trdega dela.

Priznanje za doprinos: Frane Kranjec

S spletnim portalom Prijavim.se Frane Kranjec že več kot deset let zagotavlja celovito informacijsko podporo kolesarskim dogodkom v Sloveniji, od koledarja prireditev in prijavnega sistema na tekmovanja do objave rezultatov in točkovanj. S svojo maloštevilno ekipo zagotavlja tudi fotografije s tekmovanj in drugih kolesarskih dogodkov ter skrbi za ažurno objavljanje novic iz sveta domačega in svetovnega kolesarstva.

Počaščeni smo, da je bil tudi naš portal prepoznan kot pomemben del organiziranosti slovenskega kolesarstva.

Vir/avtor: Kolesarska zveza Slovenije, Prijavim.se