To nedeljo: 10. Kras kros

Kras kros ima že deset let svoje zveste obiskovalce. Dirka je tako že vrsto let uvod v domačo tekmovalno gorskokolesarsko sezono in vedno privabi močno mednarodno konkurenco.

Trasa je lepa in splača se jo odpeljati. V resnici je kaj dosti ne spreminjajo, a za letos so pripravili nov uvodni vzpon. Zvesti obiskovalci štiridesetkilometrski krog dobro poznajo, zapis pa bo morda prepričal še koga, da nedeljo 9. marca preživi na poteh in stezah slovenskega Krasa.

Dan za ogled trase

To nedeljo je bila Primorska sončna in tik ob italijanski meji se burje skoraj ni čutilo. Davnega 2019 sem že tekmoval na Kras krosu, a sem Primoža Gulina vseeno prosil za letošnji trek. Bolj zaradi lenobe kot zaradi potrebe, saj je trasa že označena. Čeprav imajo razpisano tudi e-mtb kategorijo, je Živa s stojala vzela organskega Epica.

Trasa je tehnično dokaj nezahtevna. To pomeni, da bodo eni na polno dirkali, drugi na vso moč uživali. Selekcijo bo naredil že prvi vzpon, ki se začne slab kilometer po štartu v športnem parku. V štirih kilometrih se makadamska pot skozi drevored ožganih dreves dvigne za 350 metrov. Naslednjih 17 kilometrov se trasa (razen nekaj statističnih napak) bolj spušča kot dviga, vseeno pa seštevku doda dobrih 200 višincev. Prvi del trase bi po makadamskih poteh in kolovozih (asfalta je le za vzorec) brez težav prevozil tudi z grevlom.

Kremenjak, Nova vas, Opatje selo, Cerje, a cilja še ni!

Za razglednim Kremenjakom se pot zoža v ozko stezico. Tri kilometre single do Nove vasi ima tako rahel naklon, da moraš ves čas poganjati pedale, pri tem pa z njimi zlahka udariš v skale, posejane na levi in desni. Od Opatjega sela se do stolpa na Cerju se spet nabere lepih 200 in nekaj višincev.

Ko si na Cerju, pomisliš, da je vse hudo za tabo, da te čaka le še spust na cilj. Pa ni tako. Če ne prej, moraš tam vzeti pamet v roke. Prvih 500 metrov spusta gre po grdem grušču, ki ti zlahka vzame prednje kolo in te položi na tla. Na poti, ki sledi, je vse polno vej, ki so tam ostale po čiščenju pogorišča. Zlahka jo dobiš med špice ali v menjalnik. Zadnji del spusta je gladek in hiter. Ampak hitro je lahko hitro prehitro, zato moraš tam zavirati z glavo, ne samo z rokami.

Ciljni posladek

Manjkajoči višinci te čakajo čisto na koncu. Ko že vidiš in vohaš tisto belo peno na vrhu kozarca, se pot še enkrat obrne navzgor. Najprej bolj nežno, na koncu pa brutalno. Po obisku Sester usmiljenk in Bratov lazaristov te do cilja loči le še par strmih serpentin … na srečo navzdol.

Na prvi otip na trasi ni veliko trnja, zato se je lahko lotiš tudi z zračnicami v gumi. Razen na štartu in cilju je civilizacije malo. Dotakneš se je še v Kostanjevici na Krasu, Hudem Logu, Novi vasi in Opatjem selu (to je bolj podatek za premljevalne ekipe). Asfalta skoraj ni, veliko je makadamskih poti in kolovozov … pa tista lepa singla, vse skupaj 40 lepih kilometrov. Edino višincev sem nabral 100 več, kot jih je v razpisu. Verjemi, splača se!

Več na kraskros.com

Fotografije Matej Hartman @matej.mahmtb

Preberi še

Kras kros brez vesoljnega potopa
8. Kras kros: Kraški festival kratkih hlač Slovenki in Italijanu
7. Kras kros Nagliču in Movrinovi

https://www.mtb.si/novice/kras-kros-brez-vesoljnega-potopa/

Objava To nedeljo: 10. Kras kros se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 04.03.2025

Vir/avtor: www.mtb.si