Pa poglejmo še PRAVO verzijo predlogov za spremembo Zakona o ohranjanju narave
E-demokracija nas je zavedla. Tu je pravi predlog, nekaj razlik je, tudi kakšna v boljšo smer. Komentira Tadej Tekavčič.
Če nas je svet kaj naučil v zadnjih mesecih, nas je to, da demokracija ni preprosta reč. Z E-demokracijo (državno spletno platformo za spremljanje zakonodajnih postopokov) ni nič lažje. Tam pod informacijo, da je šel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave v vladni postopek 8. marca, visi stara verzija, ki smo jo komentirali že lani.
Tako v sredinem članku Spremembe in dopolnitve Zakona o ohranjanju narave v vladni postopek nismo povedali ničesar novega. Nasankali smo se tako mi kot zurnal24.si.
Nekako smo se prebili do PRAVE verzije zakona, v katero bodo zares pokukali na seji vlade. Če jo kdo najde javno objavljeno na spletu, kot bi se v demokraciji spodobilo, naj nam le sporoči.
Kaj je drugače v PRAVEM predlogu? Skozi predlog se je prebil Tadej Tekavčič, izkušen na tem področju, sodeluje tudi s Kolesarsko zvezo Slovenije, sicer pa je predsednik ŠD Golovec trails.
Mnenje o predlaganih spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON)
Gorsko kolesarstvo je pomembna športna in rekreativna dejavnost, ki prinaša številne koristi za zdravje, turizem in trajnostni razvoj, pri čemer ima bistveno manjši vpliv na naravo kot motorna vozila. Slovenija se že vrsto let uveljavlja kot privlačna destinacija za MTB, država pa kolesarski turizem aktivno podpira.
ZON v osnovi dovoljuje vožnjo s kolesom po utrjenih poteh. A težava ostaja, ker je večina kolesarjenja v Sloveniji še vedno vezana na gozdne površine, ki so regulirane po ZG. Kljub temu nas lahko doleti kazen tudi po ZON, kar ustvarja pravno negotovost za uporabnike. Enako velja tudi za organizacijo prireditev.
Po našem mnenju je bilo v procesu sprejemanja zakona upoštevanih premalo pripomb, kljub množični MTB skupnosti in mednarodnim uspehom naših športnikov. KZS kot predstavnik te skupnosti sodeluje pri pripravi Strateškega načrta za razvoj kolesarstva na pobudo Ministrstva za infrastrukturo, kar pomeni, da država na eni strani spodbuja gorskokolesarstvo, na drugi pa uvaja omejitve, ki škodujejo njegovemu razvoju.
Kljub naštetemu, pa moramo biti tudi samokritični, saj je bilo s strani MTB skupnosti in organizacij poslanih premalo pripomb na osnutek zakona, ko je bil odprt za javno razpravo. Če želimo boljši pravni položaj za MTB, bo v prihodnje potrebna večja angažiranost.
1. Pozitivne spremembe v predlogu zakona
Pozdravljamo nekatere spremembe, ki so bile vključene v zadnji osnutek ZON na podlagi naših pripomb:
- Odstranitev določbe o odvzemu kolesa: Menim, da je to smiselna odločitev, saj bi bil odvzem kolesa nesorazmeren ukrep in bi lahko povzročil nepotrebne konflikte.
- Nova definicija utrjene poti: Vključitev enoslednic in drugih gorskokolesarskih poti v definicijo utrjenih poti predstavlja pomemben korak naprej pri priznavanju realne rabe naravnega prostora.
- Določitev 30-dnevnega roka za izdajo mnenj, kar prinaša pravno varnost organizatorjem prireditev.
2. Kljub izboljšavam ostajajo težave pri umeščanju MTB v zakon
Razlikovanje med gorskimi kolesi in motornimi vozili
Še vedno menimo, da zakon neupravičeno izenačuje gorskokolesarske prireditve z vožnjo motoriziranih vozil v naravi. Primeri iz tujine dokazujejo, da je mogoče gorsko kolesarstvo uspešno vključiti v trajnostno upravljanje naravnega prostora. Zato menimo, da bi bilo potrebno prilagoditi omejitve glede števila prireditev za gorska kolesa.
Zavračanje te pripombe s strani pripravljavcev zakona temelji na pavšalnih ocenah brez podrobne analize specifičnih vplivov. Predlagam, da se v postopek vključijo znanstvene raziskave in primerjalne študije iz držav z uspešnimi modeli upravljanja gorskokolesarskih poti in z njimi povezanih dogodkov.
Dodajamo mnenje predlagateljev zakona glede razlikovanja med prireditvami vožnje s kolesi in prireditev vožnje z motornimi vozili:
Pripomba Kolesarske zveze Slovenije, naj bodo zakonsko predpisani pogoji za izdajo dovoljenj za prireditev vožnje s kolesi v naravnem okolju milejši od pogojev za izdajo dovoljenj za prireditev vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju se ne sprejme, saj je v obeh primerih vpliv obiskovalcev in spremljajočih aktivnosti ob takšnih prireditvah na naravo enako obremenjujoč, kljub sicer manj obremenjujoče, vplivu same vožnje koles, ki sodelujejo na prireditvi, v primerjavi z motornimi vozili.
MTB prireditve niso pridobitna dejavnost
Večina MTB prireditev ni organizirana z namenom pridobivanja dobička, temveč kot del razvoja športa, rekreacije in promocije zdravega načina življenja. Organizatorji, pogosto društva in prostovoljci, z njimi ne ustvarjajo velikega zaslužka, temveč prispevajo k razvoju lokalnega turizma in zagotavljajo varne pogoje za rekreativne in profesionalne kolesarje. Omejevanje takšnih dogodkov pomeni neposredno škodovanje športu, ki je pomemben del slovenske športne kulture in dosežkov.
Težave pri organizaciji prireditev
Zakon v svoji trenutni obliki ne bo zmanjšal števila voženj v naravi, temveč bo otežil organizacijo legalnih MTB prireditev. Zaradi nejasnih določil bo interpretacija zakona prepuščena subjektivni presoji posameznih uradnikov, kar lahko povzroči zaplete pri organizaciji dogodkov.
Pomanjkljiva definicija javne prireditve in shoda
To odpira vprašanja, kaj se zgodi, če društvo organizira večjo skupinsko MTB turo – ali se to šteje kot prireditev, ki zahteva dovoljenje, ali zgolj kot organiziran športni dogodek?
Nejasnost glede nasprotovanja lastnika ali upravljavca poti
Prvi odstavek 28.d člena določa, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, razen če temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Vendar zakon ne določa, kako lahko lastnik ali upravljavec izrazi svoje nasprotovanje – ali zadostuje zgolj ustna izjava, ali mora biti postavljena uradna oznaka? Ta nejasnost lahko vodi v konflikte in pravno negotovost, tako za uporabnike kot za lastnike zemljišč.
Nesorazmerno visoke globe
Predlagane kazni za vožnjo s kolesi v naravnem okolju so nesorazmerne. Globe do 800 evrov za posameznika in do 20.000 evrov za pravne osebe presegajo kazni v cestnem prometu, kjer so ogrožena človeška življenja. Takšna ureditev ni v skladu z načelom sorazmernosti in lahko vodi v neenako obravnavo posameznikov ter organizacij, ki spodbujajo aktiven življenjski slog. Ne moremo se strinjati z argumentom pripravljavcev zakona, da je enakost kazni s tistimi iz Zakona o varstvu okolja upravičena zaradi "akutnosti problematike vožnje v naravnem okolju". Enačenje gorskih koles s terenskimi motornimi vozili ne odraža dejanskega stanja in neupravičeno postavlja gorskokolesarsko skupnost v negativno luč. Menimo, da bi morale biti kazni prilagojene dejanski stopnji vpliva na okolje, pri čemer bi moral zakon ločiti med različnimi oblikami vožnje v naravnem okolju.
3. Za pozitivne spremembe
V zadnjih letih se je položaj gorskega kolesarstva v Sloveniji po našem mnenju izboljšal. Pri postopkih "legalizacije" poti imamo več podpore, lažje je pridobiti sredstva, marsikje naletimo tudi na več razumevanja.
Razumemo in sprejemamo, da je na določenih, posebej zavarovanih območjih, smiselno omejiti gorsko kolesarstvo. Vendar pa ne želimo, da se omejitve izvajajo na splošno in brez tehtnega premisleka. Legalna infrastruktura za gorsko kolesarjenje v Sloveniji obstaja, vendar je je premalo, poleg tega se pri vzdrževanju srečuje s številnimi težavami – visoki stroški, pomanjkanje jasne zakonodaje in kompleksni dogovori z zasebnimi lastniki (kar je predvsem vprašanje Zakona o gozdovih in ne ZON). Če zakon ne bo omogočal smiselnih rešitev za uporabo obstoječih poti, se bo problem zgolj prenesel na sivo območje nelegalnih poti.
Čeprav se zavedamo pomena ohranjanja narave in podpiram trajnostno rabo naravnih virov, pa menimo, da trenutni predlog ZON še vedno nesorazmerno omejuje našo dejavnost. Predlagane spremembe zakona kažejo na nerazumevanje vloge gorskega kolesarstva v slovenskem prostoru.
Ključne težave v tem zakonu ostajajo:
- Neupravičeno enačenje MTB z motornimi vozili,
- Neupoštevanje potreb MTB skupnosti,
- Nesorazmerno visoke kazni,
- Nejasnosti pri organizaciji prireditev,
- Pomanjkanje jasne opredelitve nasprotovanja lastnikov poti.
Namesto povečevanja kazni in prepovedi bi se morala zakonodaja usmeriti v iskanje uravnoteženih rešitev, ki upoštevajo tako varstvo narave kot pravico do aktivnega preživljanja prostega časa v naravnem okolju. Kljub določenim izboljšavam pozivamo, da se pred sprejetjem zakona ponovno preučijo pripombe gorskokolesarske skupnosti in jih uskladijo s smernicami države za razvoj športa in turizma.
Avtor: Tadej Tekavčič
Preberi še
Spremembe in dopolnitve Zakona o ohranjanju narave v vladni postopek (12. marec 2025, zdaj napačno)
To so predlogi sprememb Zakona o ohranjanju narave (22. julij 2024)
Objava Pa poglejmo še PRAVO verzijo predlogov za spremembo Zakona o ohranjanju narave se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.
Pubblicato: 14.03.2025
Fonte: www.mtb.si
