Yeti AS-X: Iz kleti nazaj na trejle
Tisto Mahovo sredo, ko je z nami furala legendarna Jacquie Phelan, mi je Martin na telefonu pokazal sliko kolesa in rekel: "Tegale Yetija imam v garaži. Trenutno je še projekt, a ko bo končan, bo moral ven. Če te zanima …”
Seveda me je zanimal. Enega že imam, a ta na sliki je bil drugačen: srebrn, polnovzmeten (!), s 26-palčnimi obročniki in star dobrih 20 let. Ko bo končan, bo vozen, pa še cena je bila prijazna. Z Martinom sva se dogovorila, kako naj ga sestavi do konca, in novembra sem ga pripeljal domov.
Pred dobrma dvema desetletjema je uzrl luč sveta
Pred tremi desetletji je kanadska freeride MTB scena doživala močan razcvet. Sledili so jim severnoameriški gorski kolesarji in zanimanje za močnejša kolesa z večjim vzmetenjem, ki so še vedno omogočala poganjanje v hrib, se je močno povečalo. Yeti je leta 2003 predstavil model AS-X z nastavljivim zadnjim hodom 163 / 181 milimetrov in vilicami, ki imajo (vsaj v mojem primeru) 170 milimetrov hoda. Razen za freeride so ga nekateri uporabljali tudi kot ”all mountain” kolo, kolo za vse namene in razmere.
Zgodovinski zapisi o tem modelu so različni
Eni so ga ga hvalili v nebo, drugi so zapisali, da je bil AS-X čisti ”fail”. A dobri se učijo tudi na napakah. Če bi bil oranžne barve, kot je predstavljen v Yetijevem arhivu, ga prav gotovo ne bi vzel. Tisti izgleda kot čistokrvni Orange. Moj pa je srebrn (Limited Edition) in za svoja leta prav lepo ohranjen. Jasno, da se mu poznata dve desetletji uporabe, a napis Yeti na spodnji cevi okvirja je tak, kot bi kolo pravkar prišlo iz salona. Vsi deli seveda niso več originalni, a kolo je sestavljeno v duhu časa originala, je vozno in uporabno.
Okvir je lep tako po obilki kot po ohranjenosti
Zadnja nihajka v stilu modernih koles ”high pivot” je z leve in desne obrušena od čevljev. Masivni krmilni ležaj Cane Creek OnePointFive takoj pade v oči. Zadnja vzmet Fox DHX 5.0 (coil) je dragulj tega okvirja. ”Open Bath” vilice Bomber RVC se kopajo v olju in so praktično neuničljive. Hkrati je nepredstavljiva tudi njihova teža. Iz povsem drugega sveta so zavore.
200-milimetrska rotorja brutalno stiskajo super lahke in nekaj let mlajše zavore Shimano XTR BR/BL – M 9000 s karbonskima ročicama. Krmilo je ožje od dandašnjih, masivna opora Truvativ sodobno kratka, starinski sedež Ritchey pa ozek, dolg in neudoben. Pogonski sklop je že menjan. Alu gonilka FSA ima na desni strani le en verižnik, zadnjo devetredno kaseto pa nadzoruje osnovni menjalnik Deore. Zadnje pesto in obroč sta nova, prednji obroč Mavic pa se vrti na zajetnem pestu DT Swiss HüGI FR. Originalne gume so že dolgo nekje v reciklaži, po prvi furi sem ga preobul v nove Nobby Nic 26 x 2,4".
Če je bila cesta suha (sovražim sol), sem z njim pozimi hodil v službo. Decembra sva prevozila Savskih50. Žal sem z njim opravil šele en (pogojno) pravi spust. In občutki? Hja, kolo prihaja iz preteklosti in tako se tudi vozi. Z novimi gumami je po ravnem kar hitro. A stara geometrija, ki postavlja center sedenja daleč za gonilni ležaj, poskrbi, da poganjanje ni lahkotno. Prav čutiš, kako brcaš pred seboj in ne pod seboj, velik del vložene energije pa gre v prazno. To se še bolj pozna, ko se teren obrne navzgor.
Pred 23 leti stroj
Prestavno razmerje 1x9 je uglašeno na vzpone, a ko se naklon poveča, se prednje kolo odlepi od tal. Le redki se še spomnimo, da je bila to pred dvema, tremi desetletji stalna težava, ki smo jo reševali s funkcijo Talas (Fox) in U-turn (RockShox), ki je znižala – stisnila vilice. Okvir je verjetno velikost S, ”Reach” je zelo kratek in poganjanje v stoje skoraj nemogoče. Zadek se seveda precej ziblje, vilicam pa nekaj servisne nežnosti ne bi škodilo. Prijatelju Tomažu ni bilo jasno, zakaj ga na vzponu ne morem dohajati. A moj Yeti AS-X ima 17,18 kg, kar ga postavlja ob bok modernim e-kolesom kategorije SL, le da sem jaz poganjal brez motorne pomoči.
Navzdol pa … Jasno, en sam spust z domače Križne Gore seveda ne pove veliko. Pa še noč je bila in v temo sem svetil z lučko, najslabše pa so bile gume stare deset in nekaj let ter zato trde kot lesena polena. Po stari maniri sem najprej popustil hitri zapenjalec podsedežne objemke in spustil stredež do dna. Potopne sedežne opore to kolo seveda nima. Vozil sem počasi in previdno. Starim komponentam (še) nisem zaupal. Večino časa je teren visel na stran in čez korenine me je bilo strah, da bom zdrsnil. Zdrsnil nisem, sem pa poletel OTB.
Za določene manevre je 26 "out"
Na koncu strmega trejla me je do gladkega asfalta ločil le še obcestni jarek. Ko z 29-palčnim kolesom zapeljem vanj, potegnem krmilo k sebi in kolo lepo hopne iz njega. Čeprav sem isti manever poskusil tudi takrat, so se manjše šestindvajsetke zagozdile v jarku, jaz pa sem presenečen poletel čez krmilo in se povaljal po cesti.
Pozimi se na mokre trejle s tem kolesom nisem več vrnil. A ko se bodo malo osušili, bom v boljših razmerah in z boljšimi gumami naredil še kakšen krog po loških hostah. Fura po poznanih stezah ti da dober odgovor, kam in kako so napredovala nova kolesa. Staro kolo kupiš zato, ker je lepo, ker ima dušo, zgodbo in zgodovino, ker ti nekaj pomeni … a tudi zato, da sem in tja sedeš nanj.
Fotografije Matej Hartman @matej.mahmtb
Preberi še
Matej preizkuša
Objava Yeti AS-X: Iz kleti nazaj na trejle se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.
Pubblicato: 30.03.2025
Fonte: www.mtb.si
