Na verigi: Matej Zalar

Koordinator SloXcupa v odhodu, zdaj na Kolesarski zvezi odgovoren za medije. Še vedno malo bloger. Najprej gorski kolesar, nato cestni, zdaj gravel. Logična evolucija, pravi.

Mateja je v Verigo povabil Matej - Matej Lovše.

Matej Zalar

Vzdevek: /
Kraj: Ljubljana
Starost: 41
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Kolesarska zveza Slovenije, Supersnurf
www.drugarunda.si, @matejzalar1

Matej L.: Matej, če bi lahko bil katerikoli kolesar na svetu, kdo bi bil in zakaj?

Matej Z.: Pravzaprav sem čisto zadovoljen s samim seboj in svojo povprečnostjo. Marca sem na Veliki nagradi Slovenske Istre gledal, kako so po Izoli tlačili pedala do filtra in prvič v življenju pomislil, da si niti malo ne želim biti na njihovem mestu. Bi me pa zanimalo kako je dva, tri dni imeti noge Mathieuja van der Poela ali Tadeja Pogačarja.

Katera je tvoja najljubša mtb trasa?

Trasa stare šole. Partizanska, kot sva jo poimenovala z dr. Samom Rauterjem, ker deloma sledi Poti kurirjev in vezistov. Najprej se gre na Sv. Jakoba, potem na Govejek in proti Osolniku, nazaj po Gontarski planini. To je bilo kakšnih pet ur v srednje vrhunskem tempu, kakršnega smo pač takrat zmogli, vmes se je šlo tudi peš. To bi še enkrat odpeljal, sicer me pa gorski biciklizem ne mika več, ne ker bi imel kaj proti, ampak ker sem preokoren.

Če bi Tadej Pogačar prišel letos na XCO Kočevje, kaj misliš kako bi mu šlo?

Na kratkem krosu bi morda imel kaj možnosti, na olimpijskem pa bi ga premagal vsaj Mihael Štajnar, kot na državnem prvenstvu v ciklokrosu leta 2022.

mtb.si: Bivši gorski kolesar, ki mu je zadišala cesta, zdaj pa prisega na gravel. Saj se sliši dosti logično, kako pa ti komentiraš to evolucijo?

Matej: Precej naravna evolucija do upokojenske discipline, v kateri me zdaj ne mika več niti dirkanje. Res sem pa malo zgodaj in skoraj popolnoma opustil gorsko kolo. Morda sem se vedno počutil na cestnem bolje, všeč mi je hitrost, možnost priti daleč. Slednjič je prišel gravel in sem skoraj popolnoma opustil cestno kolo. Na gorskem kolesu se ne bi več počutil sigurnega. Ko gledam kaj počnejo punce in fantje na krosu, me malo zvije. To je zdaj drug svet.

Kdaj si nazadnje sedel na gorskem kolesu, kaj se je spremenilo od “tvojih časov” in kako si se imel?

Po mojem sem se vsaj sedem let nazaj drajsal po Muciju na nekem 650b+ trdorepcu – a format 650b+ sploh še obstaja? Počutil sem se obupno, v noge me je zategnilo še bolj kot v roke. Ugotovil sem pa, da vseeno imam vsaj nekaj zicledra v primerjavi z naturščiki, ki so si kupili bajk prejšnje leto – res bi vsakomur priporočil kolesarsko šolo, pa ne samo gorskim kolesarjem. Za več varnosti in tudi več zabave.

Na Kolesarski zvezi si prevzel odnose z javnostmi. Kako se imaš na tem mestu in kje je tu gorsko kolesarstvo v primerjavi z velikimi cestnimi imeni? Kaj še rabi MTB razen svetovnega prvaka?

Dve leti sem se na Kolesarski zvezi Slovenije ukvarjal z organizacijo, koordinacijo in birokracijo, kar me je počasi in sigurno morilo, sem pa dobro spoznal ustroj športa in zdaj vidim kaj vse je potrebno za to, da šport sploh funkcionira – od rekreacije, športa mladih do vrhunskega biciklizma. Zdaj sem se na nek način vrnil k ustvarjanju vsebin in glede na to, da žurnalizem itak crkuje, sem raje na tem mestu, imam se pa odlično.

Še vedno imam afiniteto do gorskega kolesarstva, zlasti krosa, ampak v primerjavi s cestnim manjka stoletje tradicije. Simpatičen šport, ampak za gledati globalno ne bo nikoli tako privlačen, intriganten kot cestno kolesarstvo, ki so si ga dobesedno izmislili mediji. L'Auto si je izmislil Tour, La Gazzeta della Sport pa Giro. Sistem tekmovanja je v cestnem kolesarstvu nastavljen tako, da se dogajajo dirke znotraj dirk … znotraj dirk. To je vrhunska dramaturgija. Potem imaš različne profile dirk za različne profile kolesarjev – ali pa, šokantno, zmaguje en in isti vesoljec, ki je k sreči naš.

Zanimivo, tudi svetovni pokal v gorskem kolesarstvo je prevzel medij. Imam pa občutek, da se zadev lotevajo še kar nerodno. Na koncu se bomo strinjali, da sta za gorsko kolesarstvo v zadnjih nekaj letih največ naredila Mathieu van der Poel in Tom Pidcock. Poglejte si ciklokros v Sloveniji. Žalostno, tega nihče ne gleda. Pride dirkat Tadej Pogačar – praznik v Stožicah.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Matej: Solo kolesarjenje mi je v bistvu še najbliže, a uživam tudi v paru ali manjši skupini, samo da tisti nima dolge feltne. Gravel. Snežniški gozd. Nekje do šest ur, s postankom za kavo ali dvema, na koncu pa pir in krepak obrok.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Dolgotrajno jutranje posedanje ob časopisu in kavi, potem srkanje špricerja ali pira s prijatelji, dobro domače kosilo in lenarjenje do večera.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil kolesa?

Med tednom bi imel veliko časa, konec tedna bi planinaril.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Factor LS, odlična gravel specialka, ki daje vtis, da je cestno kolo. Lahek, okreten. Imam dva. Ljubši je zeleni, ampak Campagnolo Ekar ves čas nekaj šklopota, zato sem večinoma na dolgočasnejšem sivo-črnem.

Tvoje prvo kolo?

Pony Kekec, moder.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Nimam nekih posebnih želja, saj grem lahko itak z marsikom, mrtve pa pustimo pri miru.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Nasvet drugim: Ustavite se. Dirkanje ni vse.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Nekje v Polhograjcih je nekdo čez noč naložil na stezico tri hlode sredi ovinka, kar sem sicer profesorsko preskočil in se ustavil deset, dvajset metrov nižje po pobočju sredi šume, sezut iz šprinteric, z udarjenim aluminijastim okvirjem in počeno koščico v zapestju.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Preberi še

Na verigi: Matej Lovše
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-matej-lovse/

Objava Na verigi: Matej Zalar se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 27.05.2025

Vir/avtor: www.mtb.si