Na obisku v Bike parku Rogla

Bike park Rogla je idealen za družine, za manj in srednje izkušene kolesarje, pa tudi "šrederji" najdejo kaj zase. Predvsem pa je oaza pohorske svežine sredi vročega poletja!

Moje kolo zadnjih let je najboljši primer povsem napačnega kolesa za v park. Ampak včasih, včasih pa zapaše nekaj krogov. Na svojem ali na kakšnem primernejšem, izposojenem. Za obuditev refleksov in morda za nekaj ponovitev na isti progi, da spet pridem "do roba". Tudi če ta rob ni več tako bliskovit …

Letos sem že preizkusil prenovljeni park v Kranjski Gori, nova priložnost pa se je pred dnevi ponudila ob prijaznem povabilu na Roglo.

Ob svojem oranžnem navzmetenem kolesu kot ponavadi nisem spokal nobenega ščitnika, sem pa naložil začetnico, se mi je zdelo dobro za zgodbo.

V poletni vročini je Rogla z vrhom (in parkiriščem, namestitvijo, restavracijo …) na 1500 m idealna za pobeg. Čez prst je temperatura praviloma za skoraj 10 stopinj nižja kot v dolini. Če se za v park ne oblečeš kot "storm trooper" iz Vojn zvezd, pa si je vseeno fino v kožo vtreti kaj zaščite proti soncu.

Za začetek izziv na poti - v zadnjem času permanentni zastoj na avtocesti med Dramljami, Tepanjem (kjer je avtocesto treba zapustiti za Sl. Konjice, Zreče in Roglo) in Slovensko Bistrico. Zato je dobra zamisel kar iz Celja zaviti čez Vojnik. Potem pa še tista gorskohitrostna etapa iz Zreč do Rogle, kjer bodo, mimogrede, to nedeljo spet izvedli cestni Skok na Roglo, eno najbolj priljubljenih dirk v vzponu pri nas. 13,6 km, 1100 višincev, ni hec. 36 minut in 49 sekund za rekord, kar nekaj minut več kot na Vršič.

Ko prideš na cilj Skoka na Roglo, si v gorskokolesarskem parku. Začetki bike parka Rogla segajo v leto 2012, ko so v sodelovanju z graditelji Alliance uredili prvih pet prog s poudarkom na tehnično manj zahtevnem spuščanju. Tudi višinska razlika s približno 150 m ni bila prav "alpska", a ob lepo zavitih progah je bilo zabave kar nekaj. Na vrh je vozila res počasna stara sedežnica Planja.

Šestseda v "Whistler" slogu!

Če prevrtimo film 13 let naprej, je bistvena novost 6-sedežnica Mašinžaga z 20 "višinci več" od stare Planje. Je izklopljiva (pomeni, da gre skozi postaji počasneje, po poti pa hitro). Spodnji postaji obeh sta blizu, ob dnu smučišč in kolesarskih prog, zgornja postaja Mašinžage pa je malce naprej ob cesti proti koči na Pesku. Sedežnico Mašinžaga so pognali pred zimo 2023/2024, torej zdaj služi v svoji drugi kolesarski sezoni. Z njo si na vrhu v nekaj minutah.

Število potnikov je poleti sicer omejeno na štiri na sedež, a enaka je tudi kapaciteta "sedežev" za kolesa, ki pridejo naokoli na vsakem tretjem mestu. Ti so bistveni, saj se lahko pohvalijo s čeljustmi, ki se samodejno oprimejo prednega obročnika na višini lagodno po zadnjem pripeljanega kolesa. Kolo tako varno visi, z zadnjo gumo naslonjeno na spodnji rob "sedeža".

Preprosto, a ker se je za začetnico sedežnica vendarle izkazala za zahtevnejšo od spusta: na stebričku ob spodnji postaji najdete pritrjeno enako čeljust, v katero lahko poskusite obesiti kolo in ga tudi potegniti iz čeljusti, kot bo treba storiti na vrhu.

Za oboje je potrebne komaj kaj sile, a že zaradi ravnanja s kakšnim težjim kolesom je treba biti pri izstopu malo spreten, da te ne ujame sedež, na katerem si se sam pripeljal na vrh. "Sedež" s kolesi je na vrhu nekako deset sekund pred teboj in naprimer v Whistlerju v tem času osebje sname kolesa. Na Rogli se na to ne moreš stoodstotno zanesti, zato če si novinec in nisi prepričan, kako ti bo uspelo, priporočam, da na spodni postaji poveš, da na vrhu "morda" potrebuješ roko ali dve.

Sicer pa brez skrbi, sistem sprejme obročnike velikost od 24 do 29 palcev, plašče širine do 12 cm, tudi "ta male" blatnike, le tistih daljših ob gumi nima rad.

Proge v Bike parku Rogla

Klasike ostajajo, le "enka" se je umaknila novi atrakciji, "letečemu toboganu" na smučišču Mašinžaga. Baje le začasno in bodo zgradili nove odseke, da jo znova povežejo.

Proge lahko razdelimo na tri sektorje v treh gozdovih. Gledano od zgoraj na levi ostajajo črne proge s številkami 5, 6 in 7. Malo od rok od vrha sedežnice, a za ljubitelje malce zahtevnejših odsekov s koreninami in nekaj razmišljanja o linijah se splača.

V srednjem gozdu, kjer trenutno manjka številka 1, kraljujeta progi 2 in 3, obe modri. 3 gre do dna, vmes tudi z zahevnejšo leseno opcijo z dropom (manj vešči le ne zatavajte tja), 2 pa se spremeni v črno progo 4, a v resnici na tej spodaj razen korenin ni hujšega, le na vrhu, kjer še lahko ostaneš na modri.

V najbolj desnem gozdu z začetkom tik ob vrhu sedežnice Mašinžaga pa razveseljujeta modra proga 8 in črna 9. Osmica, ki ji rečejo tudi Family flow, ima res nepregledno število nagnjenih zavojev (band). Dober izziv tudi za nekaj krogov za boljše kolesarje. Hkrati je primerna tudi za začetnike, najverjetneje kar naprimernejša v parku - če le znajo zvoziti zavoje. Nakloni so nežni, le enkrat je treba čez mostiček na križanju z devetko. Ta se pohvali z bolj direktnimi linijami, ostrimi zavoji ter kar nekaj skalami in koreninami.

Vmes boste na smučarski progi Mašinžaga našli še zeleno progo pod številko ena, a je v resnici rezervirana za gorske trikolesnike.

Skupaj pravijo, da je prog za 10 kilometrov.

To še ni vse, kar nudi Rogla

Tik ob piceriji in pivnici Planja ob zgornji postaji istoimenske sedežnice najdeš kolesarski (in pohodniški) center. Tam prodajajo vozovnice za park, izposojajo kolesa in zaščitno opremo, usmerjajo in svetujejo. Ob floti novejših koles Scott je na voljo še nekaj starejših, dobro vzdrževanih Specializedov. Pa seveda dovolj zaščitne opreme.

Žan in Jaka, ki vodita center, imata največ informacij o vsem MTB dogajanju na hribu. Sta tudi graditelja in vzdrževalca trailov, poleg parka imata v malem prstu tudi traile v okolici, QR kode za okoliške ture so na voljo v centru. Jaka je po potrebi tudi učitelj in vodnik (z licenco, seveda), le za vikende, ko je veliko izposoje, za to težje najde čas.

Ob centru je poskus lesenega pump tracka, v resnici kar neroden spretnosti poligon, po katerem se da gotovo kaj početi, pumpati pa komaj kaj.

O namestitvi v Uniturjevih hotelih in bungalovih ne bomo izgubljali besed, to štima. Nisem preveril, če se da peljati kolo v sobo. :) Gotovo lahko računate na prostor za shranjevanje smuči, tam pa je vedno dobra zamisel odlična ključavnica.

Poleg hotelov in bungalovov je Rogla raj za "vanlife" in avtodome s kar 48 mesti in sanitarnim objektom z wc-ji in tuši.

Ker smo tu bolj v hribih, pa parka za začetek obratovanja ne morejo urediti ravno v aprilu kot kje drugje. Sezona traja od druge polovice junija do druge polovice septembra. V visoki sezoni park obratuje od četrtka do nedelje, od 1. septembra dalje le za vikende. Zadnji spust ob 17.30.

Pa tega ne smem pozabiti napisati: zemlja/pesek na Rogli popije dež, kot le malokje. Na večini trailov si lahko takoj po dežju, zlasti če govorimo o poletnih nalivih.

Cene

2-urna vozovnica za 30 evrov, 4-urna za 33 (s to hitro sedežnico se lahko že kar nafuraš!), celodnevna 37 evrov. Dvodnevna za 67 in tako naprej do sezonske za 340 evrov. Cenik, tudi izposoja je tu

Vodene ture od 15 evrov na osebo dalje. Cenik

Česa bi si še zaželel na Rogli?

• "Skill parka", poligona za učenje.
• Ene res, ampak res lahke proge z dolgimi prečenji in odprtimi, daljšimi zavoji. Zelene, skoraj za poganjalčke!
• Povezovalne proge po gozdu med vrhom Mašinžage in startom dvojke in trojke, da ne strašimo ljudi po glavni sprehajalni poti in na zabaven način pridemo na krasne traile v srednjem gozdu.
• Enega dobrega poletnega dogodka! Družinskega, s turami, delavnicami za otroke, mamice, fotre, s pivom za slednje …
• Specializiranega MTB Instagrama za vse informacije.

www.rogla.eu/bike-park-rogla

Objava Na obisku v Bike parku Rogla se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 21.08.2025

Vir/avtor: www.mtb.si