Na verigi: Sergej Kaučevič

Človek iz kolesarske industrije ali še natančneje iz trgovine. Oče Bike centra Maribor, distributer, agent za vrsto znamk … in še kaj, seveda tudi strasten kolesar.

Sergeja je v Verigo povabil njegov sošolec in sotekmovalec v kolesarskem klubu Andrej Petrovič.

Sergej Kaučevič

• Vzdevek: že zelo dolgo nazaj so me v KK Ptuj klicali Bubka (po Sergeju Bubki, legendarnem skakalcu ob palici). Zdaj sem samo še Sergej ????
• Kraj: Selnica ob Dravi. Sicer sem Ptujčan, dolgo sem živel v Prekmurju, zdaj sem že 10 let "Kobanc" (op.a. Kobanc: prebivalec Kozjaka)
• Starost: 53 let
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Bike center Maribor, MS Energy
• Sergej na Facebooku

Andrej: Kolesarska industrija se v zadnjih letih hitro spreminja – od razcveta električnih koles do novih trendov in pristopov kupcev. Ti si že dolgo del te zgodbe, tako poslovno kot osebno. Kako sam vidiš razvoj trga?

Sergej: Zelo na kratko ???? Kolesarim 45 let, v kolesarskem poslu pa sem 23 let. Biti na "drugi", torej poslovni strani, je edinstvena izkušnja. V mojem primeru je še nekoliko intenzivnejša, saj sem še skozi več faz: od amaterskega tekmovalca, mehanika, prodajalca, poslovodje, lastnika, distributerja, agenta in biznis developerja. Dokaj dobro poznam situacijo od zasnove, proizvodnje, logistike, prodaje in poprodaje. Napredek je skokovit, ampak je tudi del problema.

Kolesarski trgovci in tudi mnogi proizvajalci koles so pogosto bivši tekmovalci ali mehaniki, ki so se bolj ali manj uspešno znašli v novi poslovni vlogi. Težava takšnega pristopa je nekritičnost in pretirana osebna navezanost na poslovanje. Pogosto se odzivamo kot v športu: Ko pride do težav, malo bolj pritisnemo, zategnemo pasove in čakamo, da bo minilo in bo spet vse po starem. Vsi vemo, kakšen prag bolečine prenese kolesar. Poleg te razširjene lastnosti so pogoste tudi vrzeli v razumevanju podjetništva.

Hkrati smo priča še korenitim družbenim spremembam in novim tehnologijam, ki na novo definirajo vlogo kolesarskega trgovca. Od omnikanalov, do številnih bankrotov vodilnih proizvajalcev ali kontroliranega prestrukturiranja. Trenutno ni proizvajalca koles, ki ne bi bil v težavah. Smo v 2. polčasu največje krize v naši branži in zemljevid se hitro spreminja.

Ampak zgornji razlogi sploh niso največji problem ???? Še vedno nas tepe miselnost, da je kolo sezonski produkt, torej moda in ne tehnični izdelek. Cikel inovacij je vse krajši, kolesa vse dražja, realna življenjska doba izdelkov pa krajša.

Kolesarstvo žal postaja tudi elitni šport, saj so kolesa vse dražja. Opažam tudi zmanjšanje prodaje otroških koles, kar je izjemno zaskrbljujoče, saj kolo za mnoge mlade izgublja svoj pomen.

Ampak ni vse samo črno ???? Trenutna situacija nas sili v samorefleksijo. Industrija se mora prilagoditi in spet pričeti ponujati solidne izdelke za solidno ceno. Kolo je izjemno popularno, zabavno in učinkovito prevozno sredstvo, del vsake zelene agende, infrastruktura se izboljšuje … Ostajam realni optimist ????

Kaj te pri tem delu še vedno najbolj navdihuje?

Še vedno je to kolo ???? Iskreno verjamem, da gre za izjemno pogruntavščino. Všeč mi je tudi kolesarska kultura. Ljudje so dostopni, hitro lahko navežeš stik, saj vsi ljubimo kolesa. Lahko so enostavna, da nas prevažajo po mestu ali pa vrhunska, ki nas razvajajo z inovacijami.

Kaj bi svetoval mladim, ki šele vstopajo v svet kolesarstva – bodisi kot kolesarji ali kot podjetniki?

Kolesarjem začetnikom srčno želim poguma za odkrivanje okolice, ko te za vsakim vogalom čaka nekaj novega. Odkrivanje sveta s kolesom je izjemna izkušnja. Kot otrok sem se imel najbolje, ko sem se izgubil. Nešteto zanimivih zgodb. Samo kolesarjenje kot gibanje je pa itak poezija skladnosti med človekom in napravo. Ko doživiš to zlitje, si kolesar.

Mladim podjetnikom bi svetoval, da si najdejo mentorja. Ni se treba vseh lekcij naučiti na "hard". Treba je imeti vizijo in entuziazem. Biti sam svoj šef pogosto vsaj na začetku pomeni, da delaš več kot vsi ostali, zaslužiš manj in nimaš veliko časa za kolo. Če dobro delaš, se situacija počasi obrne. Občutek uspeha in dela v branži, ki jo imaš rad je izjemen. V bistvu sploh ne gre za delo, ampak za ustvarjanje. Če ima kdo res rad kolesa, se splača tvegati in začeti.

Veliko si doživel tudi skozi ultra in popotno kolesarstvo po svetu. Kaj te pri takšnih potovanjih najbolj pritegne – je to raziskovanje novih krajev, stik z ljudmi, občutek svobode – in katera izkušnja s poti ti je ostala najbolj v spominu?

Kot najstnik sem nenehno sanjal o pustolovščinah in prebiral potopise. Želel sem videl svet. Neznano me je privlačilo in strašilo hkrati. Odločil sem se, da ga bom odkrival s kolesom. Fascinirale so me razdalje, ki sem jih prevozil. Nekatera potepanja so imela kar konkretne "špure" tudi na globusu. Stik z ljudmi me je sprva malo strašil, ampak večinoma so se mi dogajale res nore dobre stvari. Tako sem prekolesaril večino Evrope in košček Afrike.

Spominov je veliko. Od stikov z ljudmi bi mogoče izpostavil, da sem bil nepričakovan gost italijanske princese pa direktorice muzejev v Genovi, ki me je osebno furala na vespi po mestu in nepozabno bondovsko driftanje s telesnim stražarjem slovenskega ambasadorja po ulicah Madrida. Kar se tiče narave, pa lahko samo rečem, da je svaka država po svoje lepa. Več tednov kolesariti ob polarnem dnevu je bila izjemno globoka, skoraj mistična izkušnja.

Vse napisano sem doživel brez mobilnega telefona, interneta in GPS-a. Zgolj zemljevid, kompas in "gobec" ???? Tega se danes več ne da doživeti. Potopisi se nahajajo na mojem FB profilu.

V ultra kolesarstvo sem zašel, ker sem se zgledoval po Marku Balohu in Juretu Robiču in spet bil radoveden. V 24 urah mi je uspelo prekolesariti zgolj 678 km, kar je bilo premalo za "kariero". Sem pa z obema kasneje poslovno sodeloval, kot sponzor, organiziral svetovne rekorde itd. Juretu sem bil 6 mesecev celo menedžer in sem se spet veliko naučil. Ultra kolesarstvo je bilo zame spet potovanje, ampak tokrat navznoter. Treningi so bili dolgi, navzven osamljeni in dolgočasni, vendar zame kot dinamična meditacija. Telo me je nagradilo s kilometri, endorfini in vero vase.

Za konec pa še malce v preteklost – kako so bili videti tvoji začetki v kolesarstvu? Kdaj te je ta šport zares prevzel in kako se spominjaš svojih prvih srečanj z tekmovalnim kolesarstvom ter ljudi, ki so te na tej poti zaznamovali?

Spomnim se svoje prvega kolesa in občutkov, ko sem ga na makadanski stezi za hišo prvič obvladal brez pomožnih kolesc. Kolena so bila malo krvava, ampak nič ne de. Moja "kariera" se je zares začela s Ponyjem. Ker ni bil dovolj glasen, sem uporabil koščke jogurtovega lončka, da so tolkli po špicah. Nisem bil edini ???? Z njim sem odkrival svet.
Starši so mi predlagali, da se včlanim v klub, ki se takrat imenoval še KK Ptuj. Vožnja na specialki in v skupini je bila konkretna nadgradnja tega, kar sem do takrat poznal. Spoznal sem tudi ceste, ki jih drugače ne bi. Pogosto smo hodili na dirke, tudi v okoliške države in to me je neznansko veselilo. Atmosfera na dirkah je bila nekaj posebnega. Gužvanje za pozicijo, velike hitrosti (brez čelad!) in brizganje adrenalina. No, enkrat sem na Veliki nagradi Istre bil nekoliko preveč samozavesten in se kot takratni starejši mladinec zapletel v balanco člana – bil je skupen štart. On je dobesedno naredil salto, jaz pa sem čudežno ostal na kolesu. Člani so me nadrli in poslali na rep grupe.
Od ljudi me je najbolj zaznamoval trener Stanislav Pernat. Imel je pedagoški čut in veliko znanja. Pa tudi Franc Polanec, ki je kljub letom bil še vedno v zelo dobri formi. Bil je tudi naš serviser. In seveda legendarni predsednik kluba Rene Glavnik. Od sotekmovalcev sigurno tudi Andrej Petrovič, pa tudi takratna mladinca Mitja Mahorič in Miran Kelner, ki sta se kasneje zasijala.

mtb.si: Sodeloval si že z veliko kolesarskimi znamkami. Kaj trenutno piše na tvoji vizitki?

Sergej: Bilo jih je res kar nekaj. Ne vem, če je to dobro ali slabo ???? Trenutno primarno sodelujem s hrvaškim proizvajalcem urbanih e-koles in e-skirojev MS ENERGY, kjer razvijam trge v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Danskem in na Švedskem. Z enim očesom še vedno spremljam, kaj počne Bike center Maribor, ki je moj otrok. Ker šteje že 23 let, mu pomagam z nasveti in kontakti, ostalo zmore sam.

Verjetno bi moral takoj podpreti aktualne partnerje oziroma delodajalce, pa si vseeno drznemo vprašati, katera (gorsko)kolesarska znamka te je doslej najbolj navdušila - po filozofiji, kakovosti, tehnologiji, s celostnim vtisom izdelkov … ?

Zame je to sigurno FELT. Z njim sem v večih vlogah sodeloval 15 let. Poznal sem večino ekipe. To so bili izjemni fanatiki in strokovnjaki, ki so z omejenimi sredstvi razvijali odlična kolesa. Jim Felt je rad rekel, da imamo skoraj toliko inžinerjev, kot jih ima Specialized na oddelku za razvoje bidonov ????

Znamka se je lepo razvijala, nato pa žal propadla po dveh neposrečenih prevzemih (Rossignol, Pierer Mobility). Obakrat sem bil zraven in opazoval, kako lahko močan ego uniči znamko, ker misli, da je zaradi uspeha v drugi branži pametnejši od vseh ostalih.

FELT je imel zanimive inovacije v MTB sceni, recimo Equilink vzmetenje in celo svetovno XC prvakinjo. Bil je pomemben igralec v triatlonu in tudi na cesti. Škoda, da se je tako končalo. Nekaj še migajo, ampak od originalne ekipe ni nihče zraven.

Če v trenutku ne bi imel čisto nobenega kontakta v kolesarski industriji in trgovini, pa bi še vedno vedel vse, kar veš - kako bi kupil kolo? Pri lokalnem trgovcu, na spletu, sestavil po delih z vseh vetrov, rabljeno … ali kaj petega?

Vzel si mi vse adute ???? Sestavil bi ga po delih, ki bi jih naročil na spletu. Evo, pa sem razhudil svoje partnerje, kolesarske trgovce.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Sergej: Dolomiti, Tre Cine, Cortina d'Ampezzo … cesta, sam, brez dežja, vsaj 10°C

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Lenarjenje po "včerajšnji" turi, ko me vsak korak do hladilnika spomni, da sem spet pretiraval in mi je super.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil kolesa?

Bil bi brez dela ???? Kot hobi bi verjetno več tekel in hodil v hribe.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Ne smem "džinksnit", zato je to aktualno kolo Cannondale Synapse 3, Sram Rival, Smart Sense.
Drugače sem pred leti z veseljem vozil FELT ADDICT XT 2020, XC fully, tako da imam vsaj nekaj skupnega z MTB sceno ????

Tvoje prvo kolo?

Prvo pravo kolo je bil Rog Maraton. Nekaj časa sem ga vozil še pod štango, dokler nisem zrasel.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Z že pokojnim igralcem Robinom Williamsom. Bil je tudi zelo dober kolesar.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

"Pol pa nared to", mi je po svojem potopisnem predavanju "Z biciklom v Avstrajijo" rekel Tomo Križnar. Čakal sem, da vsi odidejo in da ga lahko ogovorim. Samo to sem še rabil, da sem se s kolesom odpravil v svet. Končno me je nekdo razumel.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Dirka na Bledu. Po klancu navzdol me je odneslo in obrusilo pol riti. Na srečo v vseh letih brez zloma.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Fotografije so iz Sergejeva arhiva. Naslovna je povezana z njegovo dejavnostjo v kolesarskem turizmu, do tega v vprašanjih nismo niti prišli.

Preberi še

Na verigi: Andrej Petrovič
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-andrej-petrovic/

Objava Na verigi: Sergej Kaučevič se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 19.11.2025

Vir/avtor: www.mtb.si