Na verigi: Mare Peserl

Še eden iz "industrije", iz mariborske trgovine Prosurf je šel služit v Specialized Adria do ukinitve regije, zdaj pa skrbi za (vele)prodajo znamke Oakley za precej širšo regijo.

Mareta je v Verigo potegnil Jure Merhar.

Mare Peserl

• Vzdevek: Mare
• Kraj: Maribor
• Starost:46
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : 427, Trio adijo, Prosurf
• @marepeserl

Jure: Za Specialized si delal kar lepo obdobje. Poznani so kot vodilna znamka v razvoju koles in opreme. Predstavitev katerega izdelka ti je ostala najbolj v spominu in zakaj?

Mare: Ja, je bilo kar dolgo in lepo obdobje. Verjetno največja in najbolj "za zapomniti si" je bila predstavitev modela Turbo Levo Gen1 v Leogangu. Vedeli smo, da bo kolo postavilo nov standard v E-bike kategoriji in tudi odziv vseh partnerjev je bil izjemen.

So mi pa sicer vsakoletni julijski dogodki za poslovne partnerje, kjer smo v prvih letih predstavljali celotno linijo koles in opreme za naslednjo sezono, zmeraj pomenili največ. Vsi skupaj smo preživeli nekaj nepozabnih dni, furali različna kolesa, goski kolesarji so včasih sploh prvič preizkusili specialke kar v MTB opremi. Smeh vse naokoli, predavanja, na katerih sem zmeraj dobival provokativna vprašanja od ljudi, ki so preverjali moje znanje (tudi ti, Jure, si bil med njimi :)). Seveda pa so mi za zmeraj ostala v spominu popoldanska in večerna druženja, za katera večinoma ni dokaznega materiala.

E-kolesa so resno spremenila mtb furanje. Ali je res, da Mike Sinyard ni vedel za razvoj prvega Levota? Da se je Levo razvijal skrivoma v Švici, ter da so mu ga pokazali šele ko so bili 100% zadovoljni s kolesom? Ali je to le mit?

Ni mit, je zelo res. Glede na takratno ponudbo gorskih e-koles je bil Mike prepričan, da Specialized ni znamka, ki bi morala biti prisotna v tem segmentu, saj je "high performance" bil, je in bo dogma razvoja. So pa inženirji na obeh straneh Atlantika videli priložnost in potrebo na trgu. Jan Talavasek, Marco Sonderegger in ostali iz male ekipe v Švici in Morgan Hillu so naskrivaj izdelali delujoč model, ki je skupaj z okvirjem Stumpjumperja nastal s kreativnim pristopom varjenja in spajanja različnih delov okvirja, ne da bi Mike karkoli vedel. Neuspeh ni prišel v poštev, ker je Mike Sinyard že skozi zgodovino branda vedno zahteval, da je vsak nov model predvsem kolo, ki ima primerne vozne lastnosti, kinematiko, prostor za bidon itd. Je bilo pa seveda za tem tudi ogromno porabljenega denarja. Kolo je ob predstavitvi res izstopalo na tržišču. Baterija v okvirju, tiho delovanje, vozna dinamika kot pri klasičnih kolesih - to je bila prava revolucija. Mike ga je preizkusil in šele po vožnji sprevidel, da je e-mtb prava pot naprej. Ostalo je zgodovina.

Ali bo AI tehnologija v očalih naslednja evolucija, kot prihod e-koles?

Hm, AI tehnologija nasploh je po mojem mnenju res bolj evolucija kot revolucija. V nosljive naprave prinaša določene še nevidene možnosti. Glede na preizkušeno in sodeč po odzivih ljudi, ki so očala Oakley Meta uporabljali, je pa vsekakor govora o zanimivem gadgetu, izdelku, ki olajša komunikacijo med vsakodnevnimi opravili, ki spreminja način dela v pisarni, poslušanje glasbe, pridobivanje podatkov o okolici … Prinaša tudi nov, prvoosebni pristop na področju snemanja okolice med športnimi aktivnostmi. Vseeno pa mislim, da so bila e-kolesa večja revolucija.

mtb.si: Kaj pomeni "Oakley Sports Channel coordinator SEE” na tvojem LinkedIn-u?

Mare: Pomeni, da zadnje leto skrbim za prodajo in komunikacijo z veleprodajnimi kupci na področju od Raven na Koroškem do Uzbekistana. Zajadral sem v prodajne vode, čeprav sem bil v preteklosti bolj marketingar. Glede na šefovo oceno mi gre kar ok.

Sodelovanja s tako kultno znamko se verjetno lotis z veseljem, morda celo s tremo. Kako je bilo?

Do sodelovanja je prišlo po spletu okoliščin (hvala, Marko Galjot). Trema je bila prisotna predvsem zaradi same pozicije v prodaji, a sem hitro ugotovil, da mi je bolj pisana na kožo, kot sem mislil. Je pa res, da je bil začetek sodelovanja s Specialized zame veliko večji korak v karieri. Da sem na izboru premagal mnoge bolj renomirane kandidate iz gorskokolesarske scene, med drugim tudi Jureta, ki me je pripel na verigo, si še danes štejem v izjemno čast. Mislim, da je zgodba, ki sem jo pisal s tem podjetjem, bila res dobra.

Pri Oakley je bilo veliko lažje predvsem zaradi vseh izkušenj, pridobljenih v preteklosti.

V karieri imam srečo, ker delam s podjetji in produkti, ki so na vrhunski ravni in v katere res verjamem. Posledično je vse lažje, ni pa lahko.

Ob nogometaših in F1 so kolesarji od VdP navzdol (zdaj, ko sta Cav’ in N1NO v penziji) verjetno male Oakleyeve ribice. Imaš kaj stika s športniki?

Tukaj (EssilorLuxottica) so stvari veliko bolj strukturirane in delujemo vsak na svojem koncu. Kolesarji, kot MVdP, ekipa Tudor in ostali so kar blizu vrha piramide športnikov, saj je Oakley vedno bolj uveljavljen tudi kot ponudnik visoko kvalitetnih oblačil, čelad in opreme za kolesarjenje.

Zajtrk z Mikaelo Shiffrin v hotelu, kjer smo bili s sodelavci in njeno ekipo po naključju skupaj, je bil kar highlight leta.

Sem imel pa srečo, da sem v preteklosti srečal in sodeloval s kar nekaj svetovnimi zvezdami iz sveta kolesarstva. Spomnim se očeta Troya Brosnana, ki je spremljal sina okoli po svetu, ker je bil premlad, da bi sam potoval. Pa fantov iz Specialized racing oddelkov, od XC do DH, "lunch rideov" s pro ekipami, ki so bili smešno patetični, in še ogromno tega je bilo. Je pa seveda kolesarska industrija dosti manjša od te, v kateri delujem trenutno.

Če izpustimo informacijske tehnologije, kje lahko kolesarska očala in očala (goggli) za spust/motokros še napredujejo? V odpornosti? V hitrosti fotokromatskega prilagajanja?

Mislim, da je razvoj usmerjen predvsem v to, da očala/googli v dani situaciji ponudijo vidnost okolice in podrobnosti, relevantnih za uporabnika. Fotokromatske leče so seveda del naše ponudbe, a imajo svoje omejitve.

V motokrosu in cestnem kolesarjenju se svetloba okolice spreminja manj, zato je potrebna uporaba ustreznega stekla/leče za trenutne razmere in podlago.

Sam trenutno največ uporabljam Prizm Clear in 24K stekla na googlih, na gravel vožnjah pa Prizm Trail Torch.

Ob pravi negi in vzdrževanju je odpornost na zavidljivi ravni. Seveda pa gre razvoj vseh elementov naprej.

Kje, kako, s kom si začel in nadaljeval s kolesarjenjem? Gotovo v eni od mariborskih “scen”.

Začel sem kot otrok po lokalnih ulicah na Ponyju, zares pa v klubu Styrian Lenart na specialki. Zaradi poškodbe kolena je bila to bolj kratka doba. Nato sem vozil večinoma s prijatelji na gorskih kolesih, a stran od "ta resnih" gorskih kolesarjev.

Ko sem začel delati v trgovini Prosurf, je stvar spet prišla v ospredje in smo s fanti kar dosti vozili bike parke in lokalne stezice. Tekmovalna želja ni prevladala, saj kolo od nekdaj jemljem kot sredstvo za sprostitev, kurjenje stresa in predvsem "uživancijo".

Ko sem za 40. rojstni dan dobil gravel kolo, sem ponovno našel staro ljubezen do zvitega krmila in se zadnja leta večinoma preganjamo po makadamih Dravske doline in okoliških hribov. Lotimo se tudi kakšnega gravel tekmovanja, a je druženje in zabava vedno na prvem mestu.

MTB seveda ostaja ljubezen, ki jo delim s sinom, ki me danes uči nikdar poznanih tehnik vožnje, izbir linij, skokov in tudi "brapanja" v bande.

Tvoj sin Val se je po BMXu in enduru očitno zapisal spustu. Se zdaj bojiš bolj ali enako? Kako dolgo te čaka na koncu traila?

Bojim se enako kot v drugih disciplinah, kjer je tekmoval prej. Bolj bi se bal, če bi bil na cestnem kolesu.

Je več kot dober kolesar, ima super trenerja in klub, kjer konstantno napreduje, na tekmah je pa odvisen predvsem od sebe. Kot mtb.si ve, smo lani imeli kar nekaj poti na urgenco. A zaenkrat je vse super.

Me pa na skupnih vožnjah kar počaka, ja; bolj je odprto in več je skokov, večja je razlika. Včasih mi še kak tehničen trail omogoči uspešno sledenje. :)

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Mare: S Katjo, Evo in Valom v Bike parku nekje v Avstriji, celodnevna gravel tura z Boštjanom, Alešem in Luko.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

"Izležavanje" in mogoče roštilj. Ali pa raziskovanje tujih krajev z družino ali pa aktivno nekje na prepihu – z vsaj malo valovi.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno dosti boljše surfal in delal kje v pisarni.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Specialized Camber Expert 2017, črno-oranžno. Kolo, ki je bilo res vsestransko in še danes imam z njim nekaj najboljših časov spustov in vzponov od takrat.

Tvoje prvo kolo?

Zložljiv Pony, ki sva si ga delila s sestro. Glede na mojo uporabo sem imel srečo, da je počil, ko ga je ona vozila.
Prvo gorsko pa Aurora, kupljeno na sejmu v Celju pri Ritoša bikes. Neonske barve so bile in.
Prva specialka MBK Mirage, ki je danes razstavni eksponat na domačem stopnišču.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Matt Hunter. Pri njem doma. Sva bila že zmenjena, a se potovanje v ZDA potem žal nikoli ni zgodilo.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Ne se preveč "sekirat", saj bo vse ok.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

2025, prva runda na Poseki. Malo prekratek na landingu in sem kar trpel par mesecev.
Na cesti pa Split 2016, na mokrem ovinku odletel in mi je kožo pobralo po celem levem delu telesa.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Preberi še

Na verigi: Jure Merhar
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-jure-merhar/

Objava Na verigi: Mare Peserl se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 20.01.2026

Vir/avtor: www.mtb.si