Tadej Kosmačin, 1974–2026

Poslovil se je nepogrešljiv štajerski MTB steber, član izvršnega odbora komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze, načelnik TK odseka PD Jakoba Aljaža Maribor, neumorni graditelj ...

Alo stari, kam si šel? Ko si mi jeseni povedal vzrok za tvoje zdravstvene težave, sem ti rekel: ”Pazi, da mi ne boš naredil kakšne neumnosti.” Oba sva vedela, na kaj sem mislil, pa sva se vseeno smejala. Še decembra, ko sva se v Mariboru zadnjič objela, sva se smejala. Iskrive oči sredi kosmatega obraza (seveda, saj si Kosmačin) so se še vedno veselo svetile in tvoj mehki glas s simpatičnim štajerskim naglasom je bil poln optimizma. Vsaj zdelo se mi je tako. Ko sva se pred dvema tednoma slišala po telefonu, je bil tvoj glas prvič utrujen. Danes se ne smejim več, danes jokam.

Tvoji Štajerci, ki te poznajo že od malih nog, bi znali veliko povedati o smereh, ki si jih preplezal. Vedo, po katerih cestah si v bivši Jugi dirkal s kolesom in koga si v mladi Sloveniji treniral. Mnogi so ti hvaležni, ker si jim pokazal užitke turnega smučanja. Si kdaj preštel, koliko trejlov sta z Maacem prekopala in koliko TKV tečajnikov je šlo skozi vajino šolo?

Midva pa se poznava manj kot 10 let. Najprej je bila rdeča nit najinega druženja sodelovanje  pri usposabljanjih kolesarskih vodnikov. Iz rdeče niti je med nama nastala močna vez, po kateri je tekla najina posebna energija. Če se prav spomnim, sem le štirikrat kolesaril s teboj na tvojem Pohorju. Ture s teboj so bile vedno kolesarjenje za užitek, prave cuker ture. V moje hoste nisi prišel, bili pa smo skupaj na Elbi, v Massi, v Finalah, na Krasu, v Rabcu.

Ko sem te spomladi povabil v Bosno, si prvič odklonil. ”Nisem še zdrav”, si rekel. Ti si že vedel, pa s tem nisi želel obremenjevati ostalih. Hkrati tudi nisi želel, da bi se komurkoli smilil. Ampak težave so se nadaljevale, in pojavila se je slutnja. Jeseni si jo potrdil in pred dnevi tiho odšel. Tadej, bil si najprijaznejši, najmehkejši in najtoplejši človek, kar sem jih poznal. Morda je to malo nepošteno do ljudi okrog mene, a ta trenutek si v mojih mislih samo ti. Življenje je lepo, ampak včasih ni pošteno. Niku sem pred novim letom dejal, da bom najbolj srečen takrat, ko bomo on, ti in jaz šli skupaj na kolo. Žal bova šla brez tebe, a ne bova sama. Zraven bo množica tvojiih prijatelje in ti boš v naših srcih. Tadej, mirno kolesari do mavrice in naprej!

Objava Tadej Kosmačin, 1974–2026 se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Vir/avtor: www.mtb.si