Pogačarju se je zgodovinski uspeh na severnem peklu izmuznil, slavil Belgijec

Foto: zajem zaslona

Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar je bil na dirki Pariz–Roubaix znova na pragu zgodovinskega dosežka, a se mu je sanje o zmagi na zadnjem manjkajočem spomeniku tudi letos izmuznile iz rok. Po dramatičnem zaključku na velodromu v Roubaixu je zmago slavil Belgijec Wout van Aert, ki je Slovenca premagal v ciljnem šprintu. Pogačar se je tako kot lani moral zadovoljiti z drugim mestom.

WOUT VAN AERT WINS PARIS-ROUBAIX 2026!!! ????????????

WHAT. A. RACE! ???????????? #ParisRoubaix pic.twitter.com/ZnUE68kPcp

— Eemeli (@LosBrolin) April 12, 2026

Tretje mesto je osvojil Jasper Stuyven (Soudal Quick-Step). Svoj debitantski nastop je na 58. mestu končal tudi Žak Eržen (Bahrain Victorius). Trikratni zmagovalec Mathieu van der Poel (Alpecin-Premier Tech) je osvojil četrto mesto. Matevž Govekar in Matej Mohorič dirke nista končala. 

Tadej Pogačar je slovenskim medijem po dirki povedal:

»Težek dan. Ni šlo vse po planu, a na Pariz-Roubaix nikoli ne gre. Res sem zadovoljen, kaj smo danes dosegli. Fantje so bili fenomenalno dobri. Dal sem vse od sebe, a Wout je bil preprosto hitrejši,« o težavah s kolesom pa: Že nekaj časa sem imel sprednji defekt, ni bilo tako slabo, potem sem imel še zadnji defekt, vozil sem se po obroču in sem moral menjati. Dobil sem karjolo od Šimana, vsaj, da sem še naprej. A na tem kolesu ni šlo, sem moral ponovno menjati, potem pa se je začelo lovljenje in nov defekt. Wout je bil res močan in si zasluži zmago.«

Negotova, hitra in kot vedno kaotična dirka

Letošnja izvedba ene najtežjih klasik na svetu je bila izjemno kaotična, polna okvar, padcev in preobratov. Na tleh se je že selo zgodaj znašel Matevž Govekar (Bahrain Victorius). Prav tako je imel tudi Pogačar že sredi dirke veliko smolo, saj je zaradi predrte pnevmatike je moral celo voziti nevtralno kolo, pri čemer je izgubil stik z vodilnimi. Kljub temu se je svetovni prvak z izjemnim naporom vrnil v ospredje, kar je bil eden izmed ključnih trenutkov dirke.

NOOOOOO #ParisRoubaix pic.twitter.com/tdWlA9iPJ2

— Lukáš Ronald Lukács (@lucasaganronald) April 12, 2026

Podobne težave niso prizanesle niti konkurenci, dirka je razpadla na številne skupine, tempo pa je bil izjemen, saj so kolesarji vozili s povprečno hitrostjo okoli 50 km/h.

Trasa dirke

Vir: organizator

Odločilen pobeg in dvoboj velikanov

V zadnjem delu dirke sta se od vseh tekmecev odlepila prav Pogačar in Van Aert. Dvojec je narekoval ritem na brutalnih kockastih sektorjih severne Francije in si privozil odločilno prednost pred zasledovalci, med katerimi je bil tudi eden glavnih fovoritov Mathieu van der Poel. Nizozemec je prav tako menjal kolo, na katerega je čakal predolgo, zato mu kljub napadom in lovljenju vodilne skupine in kasneje dvojice najhitrejših ni uspelo ujeti.

Vse je bilo tako pripravljeno za veliki obračun dveh zvezdnikov. Na velodrom sta pripeljala skupaj, kjer je odločal šprint, v njem pa je bil močnejši Belgijec. Van Aert je imel v zaključku več hitrosti in je suvereno odšprintal do zmage.

Kolo Tadeja Pogačarja:

Tadej Pogacars dæk til Paris-Roubaix måler 38 millimeter ???? pic.twitter.com/K92tDQU3Wl

— Morten Bruun Jørgensen (@MBruunJorgensen) April 11, 2026

Zgodovina bo morala počakati

Pogačar je bil tako znova zelo blizu izjemnemu dosežku, zmaga na Roubaixu je edina, ki mu še manjka v zbirki petih največjih enodnevnih klasik in zadnji manjkajoči košček v njegovi sicer že neverjetni karieri. Kljub porazu pa je Slovenec dokazal, da je konkurenčen tudi na najtežjih tlakovanih dirkah, ki sicer ne ustrezajo njegovemu osnovnemu profilu kolesarja.

Junak dneva Van Aert

Lo merecía como pocos.

Las lágrimas y alegría de Van Aert tras ganar la París-Roubaix. EJEMPLO.#ParisRoubaix pic.twitter.com/VAXrqvhxyC

— Eurosport.es (@Eurosport_ES) April 12, 2026

Za Van Aerta je zmaga na t.i. severnem peklu eden največjih uspehov kariere. Belgijec je dolgo veljal za enega glavnih favoritov, a je pogosto ostajal v senci največjih rivalov – tokrat pa je izkoristil svojo priložnost in zdržal vse napade Pogačarja.

Dirka Pariz–Roubaix je tako še enkrat potrdila svoj sloves nepredvidljive in brutalne klasike, kjer poleg moči odločajo tudi sreča, tehnika in taktika. Pogačar pa bo moral na zgodovinski mejnik počakati vsaj še eno leto.

Vir/avtor: