Če vsaj malo spremljate razvoj kolesarske industrije, ste v zadnjem času zagotovo opazili naraščaj tako imenovanih adventure koles. Naj gre za že uveljavljena tolsta kolesa, malo novejše 27.5+ oz. 29+ standarde ali odročnim terenom prirejena cestna kolesa. Kakorkoli že, kolesarski mogotci so končno ugotovili, da je vožnja koles lahko tudi zabavna in temu primerno posvetili del svojega razvoja. Mi jim seveda z veseljem nasedemo, oni nam pa še z večjim veseljem zadeve prodajo.



Bikepacking seveda nikakor ni nekaj novega, gre za vrsto potovanja s kolesom, ki obstaja že odkar obstaja samo kolo. Pa vendar se je v zadnjih letih takšen način potovanja zelo populariziral in vzporedno z nastajanjem raznih avantur, tekem in izzivov na splošno tudi industrija razvija nove produkte, ki bikepacking načeloma naredijo dostopnejši širšemu spektru uporabnikov. Skoraj vsako kolo je že dovolj dobro za takšno ali drugačno različico bikepackinga, zato o tem raje ne bi izgubljal besed. Posvetil se bom opremi, ki pride v upoštev, kadar potujemo po slabših terenih in singlcah, torej opremi, ki nam omogoča potovanje z gorskim kolesom. Pa začnimo kar pri torbah.

Gorska kolesa v osnovi niso namenjena (čeprav tudi takšna že obstajajo) montaži vseh mogočih prtljažnikov, na katere se potem namestijo tiste ogromne torbe, v katerih potrebščine tovorijo treking kolesa. Zato so torbe, ki se uporabljajo za potovanje po slabših terenih in singlcah oblikovane tako, da se montirajo kar se da blizu kolesarju. Rezultat tega je še vedno precej okretno kolo, ki v širino ne pridobi kaj dosti, tovori pa vseeno lahko marsikaj. Proizvajalcev takšnih torb je vedno več, med najbolj uveljavljene in priznane pa sodijo Revelate Design, Porcelain Rocket, Alpkit ter Apidura. S slednjimi imam tudi sam največ izkušenj in glede na pogovore z uporabniki ostalih prav velike razlike, razen cenovne, med enimi in drugimi ni.



Za petdnevno neodvisno avanturo po Toskani, o kateri sem že pisal v rubriki Reportaže, sem recimo na svojem Specialized FatBoy-u uporabljal štiri torbe tega angleškega proizvajalca. V podsedežni torbi so bila pospravljena vsa oblačila, hrana ter kuhalni pripomočki. V majhni torbi, ki se nahaja na zgornji cevi, sem tovoril fotoaparat, powerbank in občasno mobitel. Šotor, spalno podlogo, spalno vrečo in prvo pomoč sem tovoril v veliki torbi na krmilu, na njej pa je bila montirana še manjša torba za potrebščine, v kateri se je znašlo vse od orodja do energijskih ploščic in odsevnega traku. Torbe so se obnesle tudi v najslabših razmerah, za dodatno brezskrbnost pa sem vse občutljive potrebščine vseeno spakiral še v razne dry bag torbe in zip-tie vrečke. Podoben sistem, le z dodatkom torbe, ki se montira v sprednji trikotnik kolesa, sta imela tudi moja sopotnika; Klemen in Jure.



Torbe Apidura so na voljo v kolesarskem butiku Pici Bici na Celovški cesti 50 v Ljubljani.

O šotorih, spalnih podlogah in spalkah pa čez teden dni!

Vir/avtor: www.mtb.si