Mišični spomin in vzdržljivost
O detreningu smo na portalu že pisali in marsikoga je vsaj malo zaskrbelo, ali bosta dopust in počitniško razpoloženje pustila negativne posledice na telesni pripravljenosti, za katero je trdo delal v prvi polovici sezone. Kakorkoli - le peščica, če sploh, kdaj ni na »prisilnem« počitku zaradi bolezni, poškodbe, napornega urnika v službi, družinskih skrbi ipd., in se še ni soočila z obdobjem, ko sta bila vadba ali trening postavljena na stranski tir. V tokratnem prispevku bom de- in re-trening pojasnila skozi vidik t. i. mišičnega spomina.
Kaj je mišični spomin? Večina pozna samo teorijo o nevro-mišičnem spominu oz. motoričnem učenju, povezavo med mišicami in možgani. Torej, ko enkrat osvojiš določeno gibanje, ga lahko ponoviš kadarkoli. Z več ponovitvami se ta vzorec izboljšuje. Da, vse drži. V zadnjih letih pa so mišični spomin preučevali s povsem druge perspektive - na osnovi mišične celice. Vsaka telesna celica ima jedro, mišična celica pa jih ima lahko na tisoče. V povezavi s treningom moči so ugotovili, da se mišica s treningom veča in da bi lahko »skrbela« za rast in obnovo, proizvaja še več jeder. Ta se nahajajo na zunanjosti celic. Odvisno od velikosti dražljaja na mišico je teh jeder več ali manj. Kar je pri tej zgodbi najpomembneje, je dejstvo, da kljub zmanjšanju volumna mišice s treningom pridobljena jedra ostanejo, ne glede na to, ali trenutno dvigate uteži ali ne. Torej – mišica v resnici nima spomina, kvečjemu bi lahko govorili o »celičnem spominu«. Jedra, »kontrolni centri«, so tista, ki ostanejo. In čeprav boste brez treninga več dni, tednov ali mesecev, ne boste vadbe, v kolikor ste prej že vadili in sprožili določene adaptacije v mišicah, začenjali od začetka. Vsekakor vredno razmisleka, da bi čim prej začeli izvajati vadbo za moč, kajti to je dolgoročna investicija!
Dobra novica za privržence fitnesa in bodybuildinga – kako pa je z »vzdržljivci«? Tudi zanje so izsledki teh raziskav spodbudni. Pojasnili smo že, da celična jedra vršijo nadzor nad dogajanjem v celici. V zadnji študiji predpostavljajo, da naj bi mišična jedra vsebovala zakodirane genske zapise o nastajanju mitohondrijev v obdobju treninga in t.i. »remodeliranju« le-teh v obdobju ponovnega treninga. Mitohondriji so celični organeli – večina jih pozna pod pojmom »celične elektrarne«, saj proizvajajo adenozin trifosfat (ATP), vir energije pri različnih procesih. Preprosto povedano - za premagovanje daljših naporov potrebujemo veliko energije in posledično veliko učinkovitih elektrarn. S treningom se število mitohondrijev veča, z detreningom pa upada, vendar informacija o preteklem stanju ostane. Ob ponovnem dražljaju se začne obnavljati prvotno stanje. V študiji so opazovali podgane, ki so jim obtežili repe. Vadile so tako, da so morale opraviti določeno število vzponov na meter dolgi lestvi. Na podganah, ki so že vadile, se je pokazalo, da so obdržale število jeder v mišičnih celicah in so bile v primerjavi s kontrolno skupino in skupino, ki je z vadbo šele začela, še vedno uspešne.
Če povzamemo – mišice je dobro že v mladosti »oskrbeti« z večjim številom jeder. S starostjo namreč funkcija izgradnje upada. Čeprav vzdržljivostni športniki v primerjavi s športniki moči kasneje dosežejo podoben nivo zmogljivosti kot pred detreningom, je med letom vsekakor prostor tudi za nekoliko daljši počitek. Omenjene študije govorijo temu v prid. Pa še nekaj – morda se je kdo med vami vprašal, koliko časa imamo na voljo, da izkoristimo potencial več mišičnih jeder. Dejstvo je, da na to vprašanje še ni jasnega odgovora. Skoraj zagotovo pa več kot dve leti, kolikor znaša prepoved tekmovanj za dopingirane športnike. Kdor si je torej v določenem obdobju treninga tudi z nedovoljenimi sredstvi nabral prednost, jo lahko s pridom (in legalno!) izkorišča še kar nekaj časa.
Jana Bratina, dipl. kin
Objavljeno: 28.07.2015
Vir/avtor:
Sorodne novice
Video 5ek: Drzno, migrantsko, vzdržljivostno, transspolno …
Vse to je MTB. Vancouver Island, mehiški priseljenec gradi in fura v Kaliforniji, Kade na novih Lyricsih, Wolfov Finn HB na N. Ze...
Roglič: »Vedno se bomo spominjali Višarij«
Sprejem zmagovalca Gira 2023
V SPOMIN FRANCIJU IN ZAHVALA VSEM ZDRAVNIKOM TRIATLONCEM
Pri uveljavljanju triatlona med ”pomembnejše” svetovne športe, v 80ih in 90ih letih prejšnjega stoletja, so tudi zd...
Maji v spomin
Da se vrhunska alpinistka zaljubi v gorsko kolesarstvo, ni čisto vsakdanji pojav. Ampak Maja Lobnik se je lotila marsičesa. ...
Video 1/4ek: Spomin na poletje …
… in vsega po malem. Nejc v telovadnici, na Škabrijelu gradijo, Domen na Slashu, David in Iztok na Golovcu ter skijanje na Slje...
Video 1/4ek: Kakšni so pa tvoji spomini na (furanje v) 2020?
Kompilacija Loose Riders s Hartmanom in drugimi Slovenci, Savskih 50, Bela krajina s Harlom, Flow ramps, trial s Tomažem, Zala s ...
Komentarji
Najbolj brano
Kako pravilno uporabljati energijski gel
Med najbolj intenzivnimi napori moraš zaužiti tudi do 4 energijske gele na uro.
Na kaj moram biti pozoren ob udeležbi na Maratonu Franja?
Čeprav je Maraton Franja kolesarsko zelo privlačen dogodek, skriva mnogo pasti.
90 na uro!
Če želiš na kolesu doseči hitrost 90 km/h, moraš poskrbeti za primeren vnos energije.