Prehodno obdobje ali čas za raznoliko vadbo

Kolesarska sezona se je uradno že zaključila, tekaško pa običajno zaključujemo z maratonoma v Ljubljani in Palmanovi. Tekmovalnemu delu sezone sledi prehodno obdobje, ki si ga (predvsem rekreativni) športniki razlagajo na različne načine.

Psihofizična sprostitev

Obseg vadbe in tekmovanj v glavnem delu sezone vpliva na stopnjo kronične utrujenosti. Pri tem se moramo zavedati, da je utrujenost večplastni pojav, ki ni vezan zgolj na fiziološko stanje v telesu. Nasičenost s treningom in tekmovanji pogosto privede do upada motivacije, včasih do te mere, da športnik daljše obdobje (več kot 14 dni) popolnoma abstinira od vadbe. Slednje privede do bistvenega upada telesne zmogljivosti. Običajno se v obdobju mirovanja spremeni tudi prehrana in posledično telesna sestava… Vsekakor je pomembno, da športnik v prehodnem obdobju najde načine psihofizične sprostitve in prekinitve vadbene rutine. Pri tem je pomembno, da vseeno ohranja določeno stopnjo telesne aktivnosti.

Ohranjanje kondicijske pripravljenosti

Opažam, da se še posebej ambiciozni rekreativci večkrat ujamejo v naslednjo past; bodisi je prehodno obdobje izjemno kratko, bodisi ga v resnici sploh ni in športnik praktično takoj prične z novim ciklom priprav na naslednjo sezono. To ravnanje večkrat izvira iz strahu, da bo težko »prigarano« pripravljenost zapravil v prehodnem obdobju oz. obdobju aktivnega odmora. Še toliko pogostejši je pojav pri tistih, ki uporabljajo različne računalniške programe za modeliranje športne zmogljivosti, npr. t.i. grafikone za nadzor zmogljivosti (PMC ali performance management chart). Prepričanje, da lahko vse pridobljeno v iztekajoči sezoni neposredno prenesemo v prihodnjo, je žal napačno. Na nek način bo potrebno vse začeti znova, ob primernem načrtovanju vadbe pa bo izhodišče vendarle boljše kot leto poprej.

Dobil sem več predlogov, naj bom v člankih bolj konkreten. Verjetno to pomeni, da bi na tem mestu navedel konkreten primer treninga v prehodnem obdobju. Kako to narediti, da bo nasvet ustrezal vsakemu bralcu; od domala profesionalnih športnikov pa do rekreativcev začetnikov? Nemogoče! Preveč je razlik in preveč se priporočila in programi vadbe razlikujejo glede na posameznikovo pripravljenost in na njegove cilje. Če želim vse navedeno vsaj delno upoštevati, bo program spet premalo »konkreten«. Kdor vendarle želi »recept«, jih je na spletu polno (poguglajte »free cycling and running plan«)

Specifični ali nespecifični trening?

Jana Bratina je v nedavnem članku navedla lepo število dejstev, ki govorijo v prid kombinirani vadbi (angl. cross-training). Ideja menjave vadbenih sredstev ni nova, večina študij pa ugotavlja pozitivne učinke tako z vidika izboljšanja zmogljivosti kot prevenitve pred poškodbami. Prehodno obdobje je kot nalašč za t.i. kombinirano vadbo; kolo bo zamenjala hoja v klanec, kasneje tek na smučeh, morda plavanje… tekači pa bodo sedli na sobno ali gorsko kolo. Omenil bi veslanje na ergometru kot odlično vzdržljivostno vadbo tako za tekače kot kolesarje; aktivira večino mišičnih skupin, kar pomeni odličen stimulus za srčno-žilni sistem.  Prehodno obdobje je tudi odličen čas za vzpostavitev rutine vadbe moči. Za začetek bo dovolj izvajati le vaje z lastno težo, s katerimi se osredotočimo predvsem na krepitev trupa in stabilizacijo sklepov. 4-6 tedenski program vadbe z lastno težo bo omogočil lažji  in varnejši začetek vadbe z utežmi v pripravljalnem obdobju. Želim vam uspešen prehod v novo kolesarsko in tekaško sezono. Predvsem pa – zabavajte se ob različnih aktivnostih v prehodnem obdobju!

Aleksej Dolinšek, dipl.šp.rek.
trener kolesarstva, kondicijski trener
www.aleksejdolinsek.com

Vir/avtor: