Ljubljanski maraton – kaj storiti po tekmi?

Ljubljanski maraton je za nami. S to prireditvijo se je zaključila sezona marsikaterega tekača. Seveda so še priložnosti za tiste, ki ste poletno-jesenski del sezone začeli kasneje in stavite na nastop v Palmanovi, ki je za Ljubljano med Slovenci izjemno priljubljen polmaraton z v tekaškem žargonu zelo 'hitro' progo.

Za marsikoga se tekma zaključi ob prečkanju ciljne črte, vendar to še zdaleč ni res. Recimo, da je najtežji del za nami, pred nami pa je, bi lahko rekli, najpomembnejši del. S tem imam v mislih regeneracijo in analizo tekme.

Regeneracija v smislu hidracije, prehrane in počitka v tisti prvi fazi (24 ur) je že uspešno za nami. Tekma pa nam je pustila še kaj več posledic, ki od nas zahtevajo tehten premislek, kako naprej. Kot pri vsaki stvari moramo tudi tu upoštevati več dejavnikov, npr. kakovost športnika in zahtevnost tekme, ki je za nami, v katerem obdobju sezone smo in ali imamo morebiti še kakšne tekmovalne ambicije in v kakšnem časovnem obdobju.

Ne glede na to, ali je ta tekma pomenila konec tekmovalne sezone ali ne, je potrebno narediti analizo. Poleg načrtovanja, izvedbe in nadzora je eno izmed načel športnega treniranja tudi ocena športne vadbe. Športnik ponavadi to ovrednoti s trenerjem, če pa ste sami svoj trener, lahko to opravite sami. Najbolje se je dela lotiti takoj v naslednjih dneh, nikakor pa se ne sme z analizo odlašati, saj čas zelo spretno 'zakrije' pomembne podrobnosti. Zmotno je tudi prepričanje, da po uspešnem nastopu ni česa za analizirati. Narobe! Vedno se je potrebno vprašati po določenih parametrih – v kakšnem obsegu smo jih dosegli ali jih nismo, kakšni so bili naši občutki, kakšne so bile okoliščine in ostali dejavniki, ki bi lahko vplivali na naš tekmovalni nastop. Komur tekma ni uspela, ima kar nekaj dela z odgovori na vsa ta vprašanja, vendar ga bo podrobnejša obravnava zagotovo pripeljala do zaključka. Sicer te ugotovitve ne bodo popravile slabšega vtisa s tekmovanja, bodo pa izjemne informacije za nadaljnje delo. Nihče si namreč ne želi slabih nastopov, je res?

V kolikor označujete svoj nastop kot neuspešen, se vprašajte, zakaj. Skoraj zagotovo lahko razloge iščete v treningu (preveč, premalo), neustreznem stopnjevanju in počitku pred tekmo. V tem primeru prelistajte svoj tekaški dnevnik, kjer boste zagotovo odkrili določene pomanjkljivosti ali napake. Če le tega nimate, ste se sedaj naučili, da se boste disciplinirali in ga začeli uporabljati. Lahko so vzroki v nezadostnem nadomeščanju energije med tekmo, izbiri prehitrega tempa, neustrezni opremi, zdravstvenih težavah. Tekma ne sme biti preizkus takšnih stanj!

Včasih se pravega vzroka ne da definirati ali je, bolje rečeno, posledica psiholoških stanj športnika, izgube motivacije ali prenasičenosti ob koncu sezone. O tem zna največ povedati športnik sam. Treba je preveriti, ali niso bili cilji previsoki in ali je vzrok za neuspeh to, da športnik še ni pripravljen na zastavljen cilj.

Zagotovo kdo od 'poražencev' že razmišlja o nastopu na polmaratonu v Palmanovi, kjer bo nadoknadil dragocene minute in sekunde do osebnega rekorda. Iz lastnih izkušenj naj povem, da si je po treh tednih po Ljubljanskem polmaratonu težko obetati dober nastop. Tukaj vidim omejitve tako pri treningu kot pri psihičnem stanju športnika. Tudi za regeneracijo po daljših tekmah veljajo določena priporočila, ki se sicer razlikujejo glede na kvaliteto športnika. Nekateri so mnenja, da naj bi športnik v enem letu odtekel največ 3 polmaratone v razmiku 3-4 mesecev. Tisti, ki niste pripravljeni teči na robu svojih zmogljivosti, seveda lahko odtečete več takšnih tekem v krajših razmikih, npr. že po 2-4 tednih.

Ne obremenjujte se preveč s slabimi nastopi! Razumem, to je lažje reči, kot storiti. Iskrenost do sebe in našega športa bosta tu naredili največ. Sprejmite poraze kot priložnost, da ste se naučili nekaj novega o sebi. Čestitke za sezono in z novim elanom naprej!

Jana Bratina, dipl. kin

Vir/avtor: