Pozitivni in negativni učinki ciklokorsa
 

Le kdo še ni slišal za nenavadno kolesarsko disciplino, ki se praviloma odvija v zimski sezoni ter združuje tako prvine cestnega kot gorskega kolesarjenja, začinjene s tekaškim krosom in obilico blata? Ciklokros (CX) je uradna disciplina mednarodne kolesarske zveze in tako pri nas kot v tujini pridobiva vedno več pozornosti amaterskih in profesionalnih kolesarjev. Za kakšno disciplino gre s tehničnega in fiziološkega vidika ter kako pristopiti k treningu?

Ciklokros je, tako kot tekaški kros, tekmovanje na krožni trasi. Dolžina posameznega kroga meri med 2,5 in 3,5km s pogojem, da je 90% kroga mogoče prevoziti s kolesom. Preostalih 10% predstavljajo različne ovire, bodisi naravne, bodisi umetno izdelane, ki onemogočajo normalno vožnjo s kolesom. Kolesarji jih običajno pretečejo, z značilnim oprtanjem kolesa preko rame. Tekmovanja imajo časovni limit med 40 in 60 minut, zadnji krog dirke naznani sodniški zvonec. Pravila določajo tudi izbor opreme; dovoljene so disk zavore, predpisana je največja širina gum na kolesu… Trenutno lahko na naših tekmovanjih dirkate tudi z drugačnimi kolesi, vendar rezultat ne bo priznan v vseh seštevkih. Prav tako za naziv državnega prvaka veljajo le dosežki z uporabo predpisane opreme za CX.

Ni čudno, da CX večkrat opisujejo kot »najzahtevnejšo« kolesarsko disciplino, ki od športnika zahteva izjemno in vsestransko kondicijsko pripravljenost. Če analiziramo potek običajne CX dirke, bomo dobili idejo, kako se nanjo pripravljati. Tradicionalno se dirka začne s sprintom ob poku štartne pištole. Vsi namreč želijo pridobiti najboljšo pozicijo pred začetkom tehnično zahtevnega terena – to bi opisal kot prvi »predizbor kandidatov za čestitke«. Sledi nekaj krogov izjemno ostrega tempa, ki poskrbi za vnovično selekcijo. Sledi osrednji del, kjer je pomembno izbrati čim bolj konstanten tempo. Kdor je začel prehitro, bo sedaj »plačal« in popustil, tisti, ki je svoje sposobnosti bolje ocenil, bo osrednji del dirke ohranjal položaj ali postopoma napredoval po mestih. Sledi zadnjih 10-15 minut dirke, kjer načeloma ni popuščanja. Tako kot v kronometru tudi v CX o zmagovalcu pretežno odloča kondicijska pripravljenost, manj taktična podkovanost (npr. izkoriščanje zavetrja).

Kdor želi uspešno tekmovati v CX, teoretično potrebuje naslednje fiziološke lastnosti; visoko aerobno kapaciteto in moč na anaerobni meji (moč, ki jo kolesar zmore ohranjati 1 uro), poleg tega je izjemno pomembna anaerobna zmogljivost (in bliskovita regeneracija po anaerobnih naporih) zaradi hitrih sprememb ritma. Narava discipline zahteva sposobnost proizvajanja visoke moči v širokem razponu kadence. Poleg teh splošnih zahtev, ki nekoliko spominjajo na predpogoje za odlične kronometriste, ima CX še dve specifiki; potrebo po izjemno razviti kolesarski in tekaški motoriki ter funkcionalni moči zgornjega dela telesa (moč+gibljivost+agilnost). Ni čudno, da so profesionalci v CX izjemno »atletski« tipi kolesarjev, ki v treningu precej časa namenjajo tudi teku in vadbi v telovadnici.

Kako gorski ali cestni kolesar v svoj letni načrt treninga vključi še CX? Odgovor je – težko. Bolj kot se nekdo specializira za določeno disciplino, težje je po končani kolesarski sezoni preklopiti na CX. Če pa že, bo to lahko negativno vplivalo na prihodnjo kolesarsko sezono, katere pripravljalno obdobje bo zamenjalo visoko-intenzivno dirkanje na CX dirkah… Še pred leti so v svetovnem pokalu in na svetovnih prvenstvih v CX zmagovali tako gorski kot cestni kolesarji. To se sedaj praktično ne dogaja več, saj CX ni več le »dopolnilna dejavnost« ampak samostojna disciplina; vrhunski tekmovalci celotno sezono podredijo le CX dirkam. Potrebno se je zavedati, da sta sezoni CX in cestnega kolesarstva zamaknjeni za približno 6 mesecev, zato tekmovalno obdobje v CX sovpada s pripravljalnim v drugih disciplinah.

Seveda je naš letni načrt treninga odvisen od želja in ciljev, ki smo si jih zastavili v začetku sezone. Menim, da tako profesionalni kot amaterski kolesar s CX treningom nedvomno veliko pridobi. Tako pozimi ni izgovorov za trening zunaj, poleg kondicijske pripravljenosti pa bo izboljšal tudi obvladovanje kolesa. Popolnoma drugo vprašanje pa je, ali bo redno tekmovanje v zimski CX ligi koristilo resnemu cestnemu ali MTB kolesarju, katerega sezona se v naših krajih prične 2 meseca kasneje.

Prijave za naslednji ciklokros ali zimsko ligo Istre in Kvarnerja so že odprte....

Aleksej Dolinšek, dipl.šp.rek.
trener kolesarstva, kondicijski trener
www.aleksejdolinsek.com

Vir/avtor: