Je debelost podedovana?

Še nekaj ur nas loči od novega leta. "Po novem letu bo vse drugače!" Ste tudi vi med tistimi, ki pišete ali vsaj sami sebi ali na glas poveste svoje novoletne zaobljube? Tale prispevek naj bo (tudi) za tiste, ki se boste v prihajajočem letu spopadli z odvečnimi kilogrami.
 

Ko govorimo o odvečnih kilogramih, seveda mislimo na odvečno maščobno maso. Maščobne obloge, strah in trepet! Ta prispevek bo informativen v smislu, da boste razumeli, kako deluje sistem maščobnih celic in nikakor ne napotek, kako jesti. Ne favoriziram nobene diete in nimam skrivnega recepta, niti "op 5" obrokov in/ali vaj, ki vam bodo pomagali do sanjske postave. Kljub temu pa vas vabim, da berete dalje!
 

Zelo pogost izgovor je "genetika". Da, je možno. Da pa ste vi tisti nesrečnež, je možnost 25-30-odstotna, pa še ta le v določenih okoliščinah vodi do nastanka debelosti. Ugotovili so, da prekomerno težak novorojenček lahko postane pretežak najstnik v primeru, da je pretežak oče ali zlasti mati. Če noben od staršev ni predebel, je zelo nizka verjetnost, da bo pretežak malček postal tudi pretežak najstnik. Za otroka, mlajšega od 10 let, ne glede na trenutno težo, obstaja več kot dvakratna možnost, da postane pretežak odrasli, če je vsaj eden od staršev pretežak.
 

Tudi če ste podvrženi debelosti, to ne pomeni, da boste prej ali slej postali pretežki. Je pa vloga določenih genov, ki odločajo o sitosti in apetitu pri teh ljudeh bistvenega pomena. Po domače povedano bi lahko rekli, da pride do okvare gena. Prvi tak je gen, ki ustvarja hormon leptin. To je hormon, ki uravnava telesno težo. Ugotovili so, da odsotnost leptina sproži lakoto. Druga okvara se pojavi na nivoju signala, ki ga sproži hormon leptin v možganih. Ta sistem bi lahko pojasnil pogosto vprašanje, zakaj nekateri lahko pojejo, kar in kolikor hočejo, pa ostajajo vitki, drugim pa to izjemno vpliva na povečanje teže. Seveda je vse skupaj še nekoliko bolj zapleteno, saj v "igri" nastopajo še nekateri drugi geni in snovi, ki jih izločajo.
 

Kako se spreminja maščobno (s tujko adipozno) tkivo? Ko se rodimo, maščobno tkivo predstavlja predvsem t.i. rjava maščoba, ki novorojenčku zagotavlja toploto (termoregulacija v smislu drgetanja še ni vzpostavljena). Razlika med belim in rjavim maščobnim tkivom je v končnem produktu – pri novorojenčkih toplota, pri belem maščobnem tkivu (pri odraslih) pa energija za druge celične funkcije. Ko otrok odrašča, rjavo tkivo počasi zamenja belo adipozno tkivo in rjavo nastopa le še v manjšem deležu. Razlike med celicami enega in drugega so velike, npr. tudi ta, da je maščoba v celici belega tkiva prisotna v obliki ene velike kapljice.
 

Povečaje maščobnega tkiva se zgodi na podoben način kot povečanje mišične mase – z večanjem oz. polnjenjem obstoječih celic ali povečanjem števila celic. Tekom odraščanja (do konca adolescence) pridobimo določeno število maščobnih celic in to se v nadaljevanju ne spreminja bistveno. Kadar pridobivamo težo, se to zgodi zaradi polnjenja obstoječih maščobnih celic oz. večanjem volumna. Število maščobnih celic se poveča kasneje, kadar so obstoječe celice popolnoma zapolnjene. Maščobne celice sicer odmirajo vsako leto (približno 10 %), vendar se neprestano regenerirajo in nadomestijo z novimi.
 

Kaj bi torej lahko bila ključna misel tega prispevka? Da je bistvenega pomena, kako vzgajamo svoje otroke in kakšno popotnico jim damo za življenje. Doba otroštva in adolescence je po izsledkih raziskav ključna pri preprečevanju debelosti in z njo povezanih (kroničnih) bolezni! Staršev si sicer ne moremo izbirati, so nam pa te informacije lahko v pomoč pri razumevanju problema in reševanju ter omejevanju le-tega.
 

Srečno!

Jana Bratina, dipl. kin.

Vir:  McArdle, W. D., Katch, F. I., & Katch, V. L. (2007).Exercise Physiology: Energy, Nutrition, and Human Performance. Lippincott Williams & Wilkins.

Vir/avtor: