Včasih je prav super, da nisi najbolj priden. Da z blogom zamujaš. Ker vedno pride pravi čas. Ni boljšega trenutka, kot pisati o športnem marketingu zdaj, ko se je ljubezen med Gwinom in Specializedom ohladila. Gwinovi rezultati so fenomenalni, tako tudi njegov apetit. Dragi Aaron Gwin, če boš bral tole, boš ugotovil, da vrhunski rezultati niso pogoj do boljše pogodbe. Fora je tam kot pri dobri juhici – v začimbah.

Bravo Specialized! Sem že obupal nad vami. Videti je, da veste kaj delate in da obvladate marketing (preberi še par stavkov in prideš do strokovne razlage marketinga). Poveličevanje enega heroja ni dobro za razvoj športa. Že v naprej se opravičujem vsem, ki ste študirali, študirate ali delate v marketingu, če se moje razmišljanje ne ujema s teorijo. Marketinga se nisem učil. Zadnjih nekaj let sem bližnji opazovalec marketinga v podjetjih, kjer je ta zelo pomemben.

Pod besedo “marketing” boste v Velikem slovarju tujk našli sledeč opis: kupovanje in prodajanje na trgu, tržništvo, celotni tržni mehanizem, načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča.

Bombadriranje

Beseda marketing in bomba imata veliko skupnega. Z eno bombo narediš nekaj škode, vendar ne dobiš vojne! Vse vlade to vedo, zato imamo na zalogi “over kill” količino bomb. Zgolj za svojo prevlado nad drugimi. Podobno je v športnem marketingu. Z enim rezultatom ne postaneš heroj, legenda … Potrebna je konstantnost zanimivega pojavljanja v medijih, socialnih omrežjih … Potrebna je zadostna količina objav, s katero prehitiš svojo konkurenco. To delajo tudi oni. Skratka gre za tekmo izčrpavanja. V tej slabši popusti.

Seveda boste trdili, da je marketing nujen za razvoj, obstoj športa. Odgovor je DA in NE. Že od rimskih časov velja rek: “Dajte nam kruha in iger!” Praviloma bi moralo slediti: “Le tako bomo lažje preživeli vsakodnevno bedo”.

Marketing da ta blišč, raznolikost, naredi posameznike v heroje, kar dviguje medijsko zanimanje za šport in s tem zanimanje splošne javnosti. Poveča prodajo, dobiček …

Bolje kot v S. Koreji

Brez raznolikosti bi bila tekmovanja podobna državnemu prvenstvu Severne Koreje. Ekipe bi se ločevale zgolj po barvi dresa, saj na dresu ne bi bilo sponzorskih nalepk. Pred nekaj desetletji je bilo tako v F1. Nemci so imeli srebrne, Italijani rdeče, Angleži zelene in Francozi modre avtomobile. Kljub temu je bila F1 takrat manj zaspana kot danes. Podobno z dresi je bilo pred desetletjem ali dvema v slovenskem pokalu v spustu. Mogoče je bilo nekaj manj tekmovalcev, saj je bilo opremo težko dobiti. Tekem je bilo kljub temu več kot danes! Ja, pionirski časi.

Slaba stran pretiranega marketinga je profesionalizem. Prevlada enega tekmovalca, enega teama, ene nacije, enega podjetja dolgoročno ni OK za šport. Vse skupaj postane dolgočasno. F1 je lep primer. Za razvoj športa rabimo pestrost, rabimo močno konkurenco! En mega heroj na sceni drži veliko ceno, ki je za male proizvajalce nedosegljiva. Če je na sceni več herojev, jim cena pade. Zato heroji postanejo zanimivi/dosegljivi za male proizvajalce, ki ponavadi pripeljejo v šport nove pristope, nove ideje in s tem pospešijo razvoj športa.

Žal je trenutno opažanje, da se redijo veliki in umirajo mali. Primer je prestop Jareda Gravesa k Specializedu. Specialized je velik igralec, tako nekako kot Ferrari v F1. Noben od njiju ne bo tvegal in v svoje vrste vzel mladega junca. Raje bo izbral “varni marketing” in v svoje vrste pripeljal uveljavljeno ime, pa čeprav je na koncu svoje kariere. Mladi tekmovalci ne računajte, da bo vaša prva pogodba vauu! Kariero se gradi korak za korakom in smetano pobira šele na koncu.

Občutek imam, da bolj kot marketing poganjamo v neskončnost, bolj vse skupaj postaja podobno državnem prvenstvu Severne Koreje. Dovolj! Kaj je važno za dober športni marketing?

Osebi A, B in tekmeci

Vzemimo dve osebi in ju marketinško analizirajmo. Oseba “A”: letnik 78; 1,87 m višine, 82 kg, izobrazba neznana oz. brez izobrazbe. Oseba “B”: letnik 74; 1,91 m višine, 89 kg, izobrazba poklicna, vodovodar. Za enkrat nič posebnega. Upam si trditi, da ima marsikdo od bralcev boljše rezultate. Mogoče ste lažji, mogoče bolj izobraženi.

Gremo naprej. Oseba “A”: ena zmaga na svetovnem prvenstvu, ena zmaga na tekmi na svetovnega pokala. Na Youtubu ima obiska med 8000 in 3 miljoni. Oseba “B”: 17 zmag v svetovnem pokalu, 3krat svetovni pokalni zmagovalec in enkrat svetovni prvak. Obisk na Youtube med 6000 in max 200 tisoč. Ni slabo! Internet, internet dragi povej, ali je v deželi Sloveniji kdo boljši? Dragi bralec, kakšen je tvoj odgovor? Da, ne?

Tanja Žakelj: 2 zmagi v svetovnem pokalu. Boljša od osebe A. Enkrat svetovna pokalna zmagovalka, ponovno boljša od osebe A. 2x svetovna prvakinja! Boljša tako od osebe B kot od osebe A.
Kristjan Vreček, cca 6000 predvajanj na Youtubu. Doseže spodnjo lestvico osebe B, vendar daleč od osebe A.
Primož Ravnik, na Youtubu ima skoraj 8 miljonov obiska, kar je več kot oseba A in B.

Da osebi A in B ne delam krvice in ju primerjam le s Slovenci, ju primerjajmo z najboljšimi na svetu.
Nicolas Vouilloz: 16 zmag, 5x svetovni pokalni zmagovalec, 10x svetovni prvak.
Greg Minnaar: 18 zmag, 3x svetovni pokalni zmagovalec, 3x svetovni prvak. Vprašanje: od vseh naštetih je najboljši? Po rezultatih sta osebi A in B dobri, a ne najboljši, celo primerljivi s Slovenci!

Marketinško? Moja trditev je, da sta najboljša od vseh naštetih! Zakaj?! Oseba A je Cedric Gracia. Oseba B je Steve Peat. Oba sta “legendi”, morda celo večji od Vouilloza in Minnaarja. Razlog so zgodbice in miti o njiju. Zgodbice, ki gredo od ust do ust, ki se stopnujejo in sem pa tja izgubijo tudi resnico. Saj poznate zgodbo, da Peat trenira na pivo! Pobrskal sem po svojem spominu in od 1999 se ne spomnim, da bi velikokrat videl Steva Peata na žurkah. Steve Peat trdo trenira. Čeprav sem mlajši od njega, lahko povem, da je z leti težje držati kondicijo. Ne predstavljam si s “treningom” na pivo držati kondicijo na njegovem nivoju.

Drugačen je Cedric, ki je bil vedno prisoten na zabavah. Malo kdo ve, da z enim pivom ZELO dolgo zdrži, preden naroči novega! Oba sta izredna športnika. Cedric je fascinanten, je resen, ko gre za posel, in zabaven, ko to mora biti. Večkrat sem ga opazil na kolesarskih sejmih po svetu in vem, da je pri poslu resen. Je odličen primer, kako z manjšo ekipo sodelavcev narediš maksimalen marketinški uspeh.

Za veličino Peata so zaslužni britanski mediji, to si upam trditi. Pred desetletji je bil DH domena Američanov, Francozov in kasneje Avstralcev. Med prebiranjem starih angleških revij je moč opaziti, kako načrtno so delali zadnje desetletje, da so ta trenutek vodilna nacija v spustu. Peat je eden od vlečnih konj britanskega uspeha. Rezultat je viden: Gee, Danny Hart, Josh Bryceland, Katy Curd in drugi. Malo kdo ve, da je pri treningu še takrat mladega Harta pomagal Shaums March. S takšno podporo bi marsikateri bralec imel boljše rezultate. Katy Curd je produkt izbora MTB talentov revije MTBUK. Rezultat ni bil le pri tekmovalcih, temveč tudi pri industriji. Hope, Orange, Muck Off …

Zanimivo, nekateri so uspeli slediti vsem temu razvoju marketinga, nekateri so vmes opehali, izgubili sapo ($). No ja, v 2015 so ponovno na vrhu Francozi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Kako naj si tekmovalec poveča marketinško vrednost?

Pred letom sem bil na svetovnem pokalu priča pogovoru o tem, kdo je mladi hit in kdo je za ekipe zanimiv tekmovalec. Zanimivo mi je bilo, da so omenjali to, kdo najhitreje in kako hitro objavlja na socialnih omrežjih. Rezultati niso bili na prvem mestu.

Za razliko od starih časov danes nisi največji “frajer”, če si serijski zmagovalec. Danes smo zasuti z informacijami, nobena slava, zmaga, ne traja dolgo. V času revij je čas slave trajal mesec dni. Danes se da slavo zmagovalca “prevzeti” takoj po podelitvi. Zanimiva objava na FB ali zanimiva fotografija, video … in nisi več zmagovalec. Ja, FB in podobna socialna omrežja so lahko “pain in the ass” za manj kreativne zmagovalce. Vseeno so socialna omrežja orodje, kjer lahko tekmovalec sam veliko naredi za svojo prepoznavnost.

Imej prijatelje. Bolje dobre kot slabe. Prijatelji so lahko tvoja prva marketinška skupina, s katero ustvarjate fotografije, filme, in to delite na socialnih omrežjih. En kanal objavljanja več, več ljudi bo dosegla tvoja objava.

Baje ne obstaja ne dobra ne slaba reklama, obstaja le reklama. Se še spomniš lanskega videa “6:30”? Dobro poznan domači DH sceni. Orginal ne bi bil tako gledan, če ne bi imel parodije. Parodijo lahko razumeš šele, če si ogledaš orginalni video. Fantje so malce nagajali punci. Na koncu so imeli oboji dober ogled.

Drugi korak je “pogodba s hudičem” ali z novinarjem, fotografom, snemalcem ;) Potrebno je prodati dušo, da prideš v medije, da postaneš legenda, guru, car. Žal imamo v Sloveniji premalo specialnih medijev, premalo pojavljanja. Skratka, bodite prijazni do novinarjev. Dovolj o tem, ker me drugače ne bojo objavili, ali pač.

Pravilo je, da bo dobro “nafutran” novinar tvoj. Glavni produkt novinarja je zgodba. Več kot je dobrih zgodb, boljša je tvoja reklama. Pred meseci je bil v Sloveniji Cedric. Na RTV so med citati objavili: “Včasih sem lahko ob sedmih zjutraj domov peljal dve dekleti in zmagal na svetovnem prvenstvu. Danes tega ne morem. No, še vedno lahko peljem domov dve dekleti, ampak zmagal ne bom.”

Izjava/zgodba, ki podžge mlade, ki si želijo takšne slave. Koliko od vas ve, da je bil Cedric le enkrat svetovni prvak!? Ali to pomeni, da mu je le enkrat uspelo pripeljati dve dekleti?! Ali je to novinar vedel, spregledal?

Pika na “i”: uporabi popularne kanale za svojo promocijo. Lep primer je Primož Ravnik. Na svojem Youtube kanalu ima za video z jezu le 48 in 82 ogledov. Isti video ima na GoPro-jevem Youtube kanalu čez 8 miljonov ogledov. Vidite razliko in moč kanala, ki ga ima GoPro? Izkoristi svoje sponzorje, uvoznike, s katerimi sodeluješ, da te promovirajo tudi preko svojih kanalov. Seveda naj bo tvoja objava kakovostna in vredna objave.

Arabski pregovor pravi: “Če ti je uspelo enkrat, je mogoče le slučaj. Če ti uspe dvakrat, potem je nekaj na tem.” Doseči 8 miljonov je super rezultat, če bo dosežen dvakrat, trikrat, takrat bo zgodba imela veljavo. Poskrbi za svežino svojih objav, rezultatov. Vse ima rok trajanja, ne le jogurt. Ljudje potrebujejo voditelje, ker ovce potrebujejo pastirje. Posel potrebuje prodajo. Prodaja promocijo, ki je vezana na moč trga.

Šport potrebuje heroje. Športniki potrebujejo strice iz ozadja, ker sami ne bodo zmogli vsega. Ko se spustiš v to igro, se zavedaj, da je vse skupaj zgolj biznis. Prepoznavnost je tvoj produkt, ki ga lahko prodajaš, in ne pozabit nagraditi tudi svojega teama. Aaron Gwin je imel velik apetit, igral je poker in ga s Specom izgubil. Ne pozabi, da se nii s Trekom ni razšel prijazno. Bi imeli takšno osebo v teamu? Poglej razcvet Ferrarija v F1, odkar je odšel Alonso.

Kaj bi bilo najbolje za Specialized? Špekuliram, če rečem celotna bivša ekipa Lapierre. Imajo mladost, nasmeh, kreativnost, svetovnega prvaka … team, ki diha v eno.

PS: Zmagovalec prejšnega Bullshita jeeeee! Nihče ;) Žal je gorskim kolesarjem lažje pretresti možgane kot pamet.

Preberi še:
Bullshit: "Če"
Bullshit: Nič ni večno!
Bullshit: Katero kolo je najhitrejše?
Bullshit blog: Uvod

Na uvodni fotografiji povod za tokrat Bullshit blog - Aaron Gwin. Vse foto Mare Obid.


Objavljeno: 03.01.2016

Vir/avtor: www.mtb.si