Smo v ciklokros sezoni 2015/16 naredili korak nazaj?

Ciklokros, ena od bolj atraktivnih kolesarskih disciplin, je v zadnjih letih v ponovnem vzponu. Največ navdušencev ima v Belgiji in na Nizozemskem, sledijo Francija, Italija in Češka.
 

Krog proge je običajno dolg med 2,5 do 3,5 kilometri, kolesarji pa se preskušajo na različnih površinah, od makadama do trave. Za ciklokros so značilni strmi vzponi, pri katerih je treba kolesa nositi ter prepreke na progi (po UCI pravilih največ šest), ki ne smejo preseči 10 odstotkov proge. Moške kategorije pri nas dirkajo 45 minut in en krog, ženske ter mladinci 30 minut in en krog, deklice in dečki pod 15 let pa 20 minut in en krog. V UCI pravilniku je dolžina dirk daljša.
 

Tekmuje se s ciklokros kolesi. V Sloveniji so zaradi majhnega števila ciklokros koles dovoljena tudi MTB kolesa, vendar uvrstitev ne šteje za Državno prvenstvo v ciklokrosu in za Pokal Slovenije v ciklokrosu.
 

Ciklokros kolesa morajo ustrezati UCI pravilom, pri čemer mora biti premer koles (obroč in guma) od 55 do 70 cm. Maksimalna širina gum (na najširšem delu) je 33 mm, prepovedana je uporaba »ježevk« (z žeblji ali jeklenimi konicami). Dovoljena je uporaba disk zavor, prepovedana pa uporaba fiksnega prenosa.
 

O razvoju discipline obstaja več teorij. Ena od njih je, da so se v začetku 20. stoletja cestni kolesarji udeleževali dirk, kjer je bilo cilj mogoče doseči tudi s prečkanjem polj in travnikov.  Po drugi teoriji pa naj bi k razvoju discipline pripomogli francoski vojaki, ki so se v zimskih razmerah urili na kolesu in vožnji po različnih terenih, tekom ter nošenjem koles preko ovir.
 

Tudi v Sloveniji je privržencev iz leta v leto več, saj kolesarjem predstavlja odlično popestritev v zimskem času.
 

S ciklokros dirkami in treningi pridobijo tako gorski kot cestni kolesarji, kajti spretnosti in 1h intenzivne vožnje ni vedno lahko trenirati sam, na dirki pa narediš korak ali stopnico višje, nam je zaupal eden izmed njih. Dirke bi moralo poizkusiti več kolesarjev in se ne obremenjevati z rezultatom, ampak doživeti super izkušnjo. Več o pozitivnih učinkih ciklokrosa ->
 

Številni pogrešajo promocijo ciklokrosa, kjer pričakujejo večjo zavzetost tudi s strani Kolesarske zveze Slovenije in organizatorjev.
 

Dobili pa smo tudi nekaj predlogov, kako narediti ciklokros bolj zanimiv. Eden od njih je, da bi za večjo udeležbo povečali število kategorij iz dveh na tri (19-39, 40-54, 55+), prilagodili bi ceno sodnikov glede na število udeležencev. Predpisana bi bila maksimalna širina gum 35mm, tudi na MTB kolesih. Predlog je tudi, da bi udeležence vseh ciklokrosov nagradili iz namenskega fonda, v katerega bi prispevali organizatorji. Prav tako pa je bil tudi predlog tudi po enotni startnini, neodvisno od dneva prijave.

V sezoni 2015/16 je bilo pri nas organiziranih 8 dirk, dve sta šteli za pokal Slovenije. Dirkalo je 209 kolesarjev, nekaj več kot 30 je vozilo ciklokros kolo. Med udeleženci je bilo 17 ženskih predstavnic. 

Najštevilčnejši klub, ki se je udeležil letošnjih dirk, je bil klub Pici Bici. Njihov predstavnik Jernej Stibilj je z nami delil vtise z letošnje sezone.
 

»Vsem nam je žal, kako se je zaplet s PSLO razpletel in zato smo v letošnjem letu na tem področju odločno zakorakali nazaj. Raje ne bom zgubljal besed o štartnih procedurah, neprisotnosti časomerilne službe ali različnih nivojih organizacije.     
Če sedaj pogledam nazaj na vseh osem tekem v letošnji sezoni, sploh ni bilo tako zelo slabo (malce optimizma nikoli ne škodi ;) ) Že samo to, da smo imeli osem tekem je pohvalno. 8!
Še najbližje nekemu idealu, kako naj bi zgledala solidna ciklokros prireditev, so bili ponovno v Škofji Loki. Tam so manjkali samo sodniki in morda kak navijač več. Na drugo mesto bi uvrstil Novo mesto, ki se je izkazalo za resničen praznik ciklokrosa, vendar brez pravih časomerilcev in žal ponovno brez veljave za PSLO. Na tretje mesto bi postavil našo trzinsko tekmo, kjer se bomo naslednjič morali potruditi, da bo trasa bolj "ciklokroserska" in pripeljati več navijačev.«       

Član Adrie Mobila Jon Božič se je udeležil petih dirk.   
 

»Jaz sem izredno zadovoljen z izvedbo vseh ciklokrosov v Sloveniji, saj mi ogromno pripomorejo k zimskemu treningu. Zelo rad jih dirkam predvsem za zabavo, če pa je še rezultat, pa toliko bolje. Za moje pojme gre vse v pravo smer, samo tako naprej. Žal mi je, da se nisem mogel udeležit zadnjih dveh CX v Sloveniji, saj sem bil odsoten zaradi priprav.«               

Aleš Pirih (Sava Kranj)  
 

»Sem brez pripomb. Letos mi je bila na ciklokrosu všeč zelo dobra organiziranost, in možnost pranja koles po dirki.«

Edvin Breznik
 

»Udeležil sem se 7 dirk, ene na žalost ne. Vreme je bilo različno, od snega, megle, blata do sonca. Vsaka dirka je bila posebej zanimiva in atraktivna, tudi vzdušje je bilo super. Na kaki dirki bi si želel več navijačev, ki bi še bolj popestrili dirko, pa mogoče kak lesen most, prečkanje vode. Zanimiva bi bila še kaka nova lokacija dirke. Mogoče v prihodnji sezoni v Rafolčah, želel pa bi si kakšno dirko več, ker je meni ciklokros res super šport.«

Žiga Maretič (ŠD Koloka)
 

»Se mi zdi, da smo lahko z letošnjo sezono kar zadovoljni, vseeno pa brez nevšečnosti (pred in med njo) ni šlo.

Letos smo imeli kar 8 solidnih dirk, ki so bile, z izjemo dveh v Prekmurju, zelo dobro obiskane, škoda, da se dirk ne udeležujejo mlajše kategorije slovenskih klubov. Nekatere izmed njih so bile organizirane odlično, pravi praznik CX-a (Jernejeva lestvica bo kar držala, ampak tudi tista v Šenčurju ni bila slaba:) ), seveda pa same trase, kot dogodki sami, vseeno niso na nivoju tistih v Belgiji, Italiji,... in najverjetneje nikoli ne bodo, bodo pa vsako leto boljši. Organizatorji se učimo iz preteklih izkušenj in poizkušamo upoštevati komentarje/priporočila s strani tekmovalcev ter se potrudimo (in se bomo tudi v naprej) naslednjo organizacijo dogodka izboljšati. Konec koncev v Sloveniji nimamo prav veliko izkušenj s to disciplino, saj je mirovala kar "nekaj" let. 

Definitivno pa bi se bilo v prihodnje potrebno še pred sezono dogovoriti glede "pravil igre". Tu ciljam na sam razpis koledarja dirk in pravilnik PSLO (sodniška služba, časomerilstvo, štartnine...) Že z vidika organizacije je težko, če je razpis za ciklokros sezono objavljen dober mesec pred njenim začetkom, da ne zgubljam besed o drugih "nejasnostih" in "nerealnih" tarifah, ki so dale veliko črno piko letošnji sezoni. Tukaj se strinjam, da bi bil definitivno potreben dogovor med KZS in sodniško organizacijo ter verjetno tudi organizatorji še pred naslednjo CX sezono, da dvignemo nivo slovenskega ciklokrosa. Šele potem bomo lahko ciklokros kot uradno disciplino malo bolj promovirali in jo poizkušali približati gledalcem. Sem pa optimističen, saj sem mnenja, da motivacije na strani organizatorjev (za enkrat) ne manjka.«

Iztok Kuret (KD Alpe SiS) pa je do letošnje sezone bolj kritičen.
 

»Mislim, da nisem edini, ki sem razočaran nad letošnjo sezono. Vsaj kar se tiče PSLO.

Dejstvo je, da vsi organizatorji še vedno pričakujejo, da bomo tekmovalci s štartninami pokrivali organizacijske stroške. To se mi zdi zgrešeno in popolnoma napačen pristop. Da je pa vse skupaj še huje, so ugotovili, da se lahko ognejo  stroškom elektronskega merjenja časa, ki pa je samo še en velik korak nazaj. Smo bili priča raznim zapletom, a pustimo konkretne primere.

Menim, da je potrebno dirke pripeljati bližje ljudem, proti mestnim središčem, saj bo le tako vzpostavljen krog interesa. Ob velikem obisku imajo interes reklamiranja sponzorji, tekmovalcem in organizatorjem je zaradi tega posledično lažje in ker je tako, jih več pride tudi na dirko in z njimi vse več navijačev in gledalcev.

Enako je, kar se tiče sodnikov. Reševanje finančnega spora s sodniki tudi ne gre reševati preko hrbta tekmovalcev. Če dogovor ni bil mogoč, bi po mojem mnenju v želji po napredku ciklokrosa, morali vseeno vzpostaviti točkovnje posebej za cx kolesa, prav zaradi tekmovalcev samih, ne glede na to, ali šteje za PSLO ali ne.

Tako sta šteli samo dve dirki za PSLO in bojim se, da bodo ciklokrosisti v neenakopravnem boju z mt-bajkerji izgubili voljo. Četudi marsikdo trdi, da se mu ne gre za nič, vem, da temu ni tako. Vsak, ki se postavi na štartno črto, goji določena pričakovanja. Najhuje je, če ima kdo na koncu občutek, da se mu je zgodila krivica in ni uvrščen tja, kot misli, da bi moral biti. Ob elektronskem merjenju ni nikoli tovrstnih pomislekov.

Menim, da se je tako naredila ogromna škoda na splošnem razpoloženju tekmovalcev in velika anti reklama za panogo. K temu je pripomogla tudi slaba informiranost kaj se sploh dogaja, saj smo imeli vsi vtis, da so razmere zelo kaotične. Čeprav sam menim, da je tako res tudi bilo.

Razočaran sem tudi nad profesionalnimi klubi, ki svojih tekmovalcev ne pošiljajo na dirke in se vedejo zelo lokalno. Razumem, da ni članov, vendar da ni tekmovalcev mlajših kategorij, katerim je ciklokros pravzaprav sploh namenjen, je pa zelo milo rečeno neprofesionalno. Prav tako me čudi ignoranca MTB klubov, ki raje pošiljajo svoje tekmovalce na Zimsko ligo na Hrvaško, kot da bi podprli domač trud.

Kot pozitivno pa vidim velik napredek v približku tras pravemu ciklokrosu, tako po tehnični zahtevnosti, kot po dolžini in organiziranosti. Letos je bilo res nekaj svetlih točk in upanje za prihodnost. Menim, da je že s tega vidika zelo velika naravna selekcija in na res dobre dirke pride več tekmovalcev. Meni se zdi to normalno in velika motivacija za tiste organizatorje, ki temu ne sledijo. Najbolj me jezijo izjave, da se jim za peščico tekmovalcev ne izplača garati. Po drugi strani, pa niso ponudili nikakršne kvalitete in se se ravnajo po liniji najmanjšega odpora. Sam nisem tega mnenja, da bi morali tekmovalci »požreti« vsako prireditev, ampak da si zaslužimo določen nivo in standard, ki velja v svetu tradicionalnega ciklokrosa. Veseli me tudi relativno velik prirastek ciklokros koles, za katerega se pa bojim, da se bo zaradi omenjenih spodrsljajev, trend obrnil.

Če zaključim; kdor od organizatorjev ni sposoben izpeljati kvalitetne dirke, je bolje, da se je sploh ne loti.  KZS po mojem mnenju nosi veliko odgovornost za nastalo stanje, saj ni zagotovila ustreznih normativov in tvorno posegla v razvoj ciklokrosa. Menim, da bi se morali vsi zainteresirani, tako organizatorji kot tekmovalci, čim prej usesti za mizo in pogovoriti o prihodnosti!«

Za mnenje o sezoni pa smo povprašali tudi generalnega sekretarja Kolesarske zveze Slovenije Aleša Kalana ter predsednico kolesarskih sodnikov Miro Gasparič Petrovič.
 

Aleš Kalan (generealni sekretar KZS)
 

»KZS je vesela, da se je v Sloveniji pokazal interes za organizacijo ciklokros prireditev, saj gre za popestritev zimskega premora med eno in drugo sezono. Ciklokros, kot zelo dinamična disciplina je zanimiv za gledalce, od kolesarjev pa zahteva skupek različnih sposobnosti, ki so dobrodošle tako cestnim kot gorskim kolesarjem. Pri udeležbi se sicer še pozna, da ga vrsto let ni bilo na sporedu, ampak menim, da se bo v prihodnosti tudi število udeležencev dvignilo. Sploh, če bodo dodano vrednost ciklokrosa spoznali trenerji v mlajših kategorijah. Obstaja seveda tudi ekonomski problem, saj si vsi ne morejo privoščiti specialnega kolesa, zato s pravilnikom zaenkrat to oviro še premoščamo, ko se dovoljuje uporaba gorskih koles. Naš prioritetni cilj za leto 2016 pa je, da tekmovanja postanejo regularna v okviru Pokala Slovenije in ne, da gre zgolj za tako imenovano  zimsko ligo. Pri tem pa bo potreben konsenz vseh zainteresiranih partnerjev, KZS, organizatorjev, sodniške organizacije in seveda tekmovalcev.«

Mira Gasparič Petrovič (predsednica DKSS)
 

»Na letošnji ciklokros gledam z mešanimi občutki. Večina organizatorjev je pripravila zelo dobre prireditve, nekaj bi jih lahko ocenili celo z odliko, ne glede na to, da je povsod še možnost izboljšanja. Škoda, da ni bilo pravega in resnejšega interesa za vodenje Pokala Slovenije, posledično je bila tudi udeležba na tekmah zelo raznolika, ponekod pa zelo na meji ali celo pod njo. V to "kategorijo" bi lahko dali npr. udeležbo na državnem prvenstvu, ki bi že zaradi svojega statusa morala biti vzor na vseh področjih, pa je bilo žal daleč od tega. Popolna potrata časa je razprava o tem, da reševalno vozilo na dirki mora biti, vsekakor pa bi tudi za podelitev moral biti poseben protokol tako za samo postavitev prostora kot sistem podeljevanja. Ciklokros spada pod okrilje cestnega kolesarstva, kjer je protokol za državna prvenstva, kakor tudi za pokalne dirke, dokaj natančno zapisan, vzpodbudno bi bilo, če bi se ga tudi tukaj držali. V prihodnje pričakujem tudi bolj kulturno medsebojno komunikacijo, spoštljivo ter dostojanstveno ravnanje in vedenje vseh udeležencev na dirki.«

Glede na atraktivnost in popularnost ciklokrosa je škoda, da bi disciplina pri nas zaradi nerazumevanja zamrla. Letošnji organizatorji so pokazali pripravljenost in željo po organizaciji, ker pa je vedno možnost izboljšanja, smo prepričani, da bo sezona 2016/17 odlična tako v organizaciji in udeležbi ciklokrosistov, ki se sedaj že vneto pripravljajo na cestne ali MTB dirke.
 

Vir/avtor: Prijavim.se