Predstavitev: Amaterski svetovni podprvak Borja Jelič

Borja Jelič, član TUŠ teama, dobitnik treh kolajn na amaterskih svetovnih prvenstvih, je v Perthu v Avstraliji postal svetovni podprvak. Naziv si je za razliko od lanskega leta, ko je osvojil medaljo v kronometru, tokrat privozil na cestni dirki. 

Borja, sicer računalniški inženir, pa kondicijo pridobljeno iz kolesarskega sveta uporablja tudi na drugem področju. Je prvi Slovenec, ki bo prečkal mejo vesolja. Je namreč bodoči turistični astronavt podjetja XCOR Aerospace, ki bo v nizko orbito poletel z raketoplanom Lynx. Že oktobra ga tako čakajo treningi na simulatorju Desdemona na Nizozemskem. 

Povzetek dogajanja na svetovnem prvenstvu v Perthu in potek vožnje  je podal na svoj, dinamičen način:

»4:30am, budilka. Zajtrk, gas na štart. Tema zunaj, 10 stopinj. Štart ob 7:00. Dolge rokavice, brezrokavnik, časopis pod dresom. Zebe.

Takoj po štartu suvereno napade Mitja Mahorič. Po nekaj km je ujet in začnejo se skoki. V nekem trenutku se odpelje osem kolesarjev. Nihče ni pričakoval, da bo tako zgodaj prišlo do kakšnega konkretnega bega. Pa so šli. 50km po avtocesti do krogov, kjer vsi računamo, da se bo naredila selekcija. 

Pridemo do krogov. Čakata nas dva kroga po 50km, gor in dol. Izvemo, da imajo ubežniki že skoraj šest minut prednosti. Uf.. OK, fantje kaj pa zdaj? Šest minut je veliko, še posebej, če je ubežnikov osem. V bistvu nimamo kaj dosti... to je to. Jaz se sprijaznim z dejstvom, da očitno na cestni dirki ne bomo naredili nič. Peljali se bomo okoli, spakirali in šli domov.

Pridemo do ciljne ravnine, čaka nas še krog in pol. Eden od Avstralcev skoči, pokrijem ga. Pridruži se še Kanadčan in znajdemo se v begu. Gas. Po neskončnih kilometrih ujamemo ubežnike. Organiziramo se v krožno izmeno. Ampak kroživa samo dva. I can't, I can't.. You can't, let's see. Skočim.. pokrijeta me Avstralec in Kanadčan, kolesarja od prej, pridruži pa se nam Južnoafričan, ki je bil v ubežniški osmerici. Očitno res niso mogli. Ok, gas dalje. Prepričan sem, da so spredaj z nekaj minut prednosti še dva ali trije. Pogledam nazaj in vidim avto komisarja.. Hm.. Komisar je načeloma za vodilno skupino? Is this the lead breakaway or..? Vprašam glavno sodnico. Yes, you are the first group. Kar naenkrat sem v igri za stopničke. Če bi me kdo uro prej vprašal, bi se mu smejal. Gas dalje. Pridemo do table 15km. Kanadčan in Južnoafričan sta tipična šprinterja. To ni dobro, moram se ju otresti. Na 10km do cilja se začnejo hupserji. Pride prvi hupser, dolg 300m, nato dolg blag vzpon. Napadem. Pričakoval sem, da me bo prijel Avstralec, prijel pa je Kanadčan. Ne morem se ga otresti. Drži. Poskusim 3x, a vedno pride zraven. Prideva na 4km. Blag, dolg vzpon. Drži. Vidim da ne bo šlo.. popustim, začnem se pripravljati na šprint. Ujameta naju Avstralec in Južnoafričan. Ah.. pa so šle stopničke, si mislim. Pridemo v šprint in uspe mi drugo mesto.

Glede na razplet dirke in dejstvo, da je bilo vse skupaj praktično že izgubljeno, sem z uvrstitvijo več kot zadovoljen.«

Foto: TUŠ t.e.a.m.

Vir/avtor: Alenka Žavbi Kunaver