MTB Parenzana je po dvajsetih letih končno postala prava etapna dirka. Če so imeli prejšnja leta bizarne podelitve za dva dni in tretji dan posebej, so bili tokrat podelitev deležni le tisti, ki so dirkali vse tri dni. In to je pravzaprav smisel etapne dirke.

Letos je bilo vreme idealno in trasa hitra. Seveda ni šlo brez kakšne blatne kotanje ali še česa bolj neprijetnega, a še nobena Parenzana ni bila brez njih.

Prva in druga

Prvi dve etapi v Funtani in Taru sta bili hitri, z majhno višinsko razliko a zaradi tega kar zahtevni, saj je bilo potrebno vseskozi kolesariti na limitu. Naši tekmovalci so bili že od samega začetka v ospredju. Tanja Žakelj (Unior Tools Team) je suvereno dobila obe etapi, Gregor Dimic (Energijateam.Com) pa je eno zmagal in bil enkrat drugi. Oba sta imela pred zadnjo etapo možnost za zmago v skupni uvrstitvi.


Suvereno sta s Parenzano opravila tudi Matjaž Budin (MBK SportR.si) in Mitja Tancik (Energijateam.com).

Tretja etapa

Klasična Parenzana. Start v Vižinadi in na Grožnjan, pa po trasi železnice v Istarske toplice in Motovun. Kakšnih 2000 metrov višinske razlike na 73 kilometrov dolžine. V prvi polovici trasa ni bila preveč zahtevna, razen kakšnega enduro dela in nekaj tehničnih odsekov, v drugem delu proti Motovunu pa so se klanci postavili pokonci. Seveda je tudi podlaga povsem drugačna. Skalnati vrtovi na vzponih in spustih. Zahtevno za glavo in telo.


Tudi razgledi so tisti, ki konec septembra privabijo veliko število tekmovalcev in tekmovalk.

Najhitrejši

Najbolje se je v teh razmerah znašel Gregor Dimic, ki je s traso opravil v treh urah in desetih minutah. Avstrijec Manfred Zöger (Picher Racing Team) je za njim zaostal enajst sekund tretji pa je bil prvi veteran Matej Lovše (Tuš Team).

Tudi Tanja je suvereno opravila s konkurenco in zmagala v času treh ur in pol. Sledili sta ji Beata Balazs (Bringabanda Sc) in Dana Pospišilova (Bmc Cz Racing Team).

Na krajši razdalji je zmagal veteran 2 Marco Agricola (Four Es Wilier Team) pred veteranom 3 Petrom Veselom (Uni Team), tretji pa je bil še en veteran 2, Srečko Križnič (KK Djak).

V skupni razvrstitvi etapne dirke je pri moških elite Gregor Dimic ohranil vodstvo in zmagal s skupnim časom pet ur in 44 minut, drugi je bil Manfred Zöger in tretji Martin Splitek (Nilfisk Pro Cycling).

Pri dekletih je vodstvo prav tako ubranila Tanja Žakelj s skupnim časom šest ur in 22 minut, druga je bila Beata Balazs, tretja pa Dana Pospišilova. Četrta je bila Maja Zavrl (Kk Ravne).

Skupne zmage v kategorijah so se veselili še Matej Lovše pri veteranih 1, Peter Vesel pri veteranih 3 in David Ivartnik (Energijateam.Com) pri mladincih. 


Peter Vesel ne pozna milosti.

Gregor in Tanja

Izjavi najboljših dveh v elitnih kategorijah - Tanje Žakelj in Gregorja Dimica.

Gregor: “Pri mojem življenjskem tempu, redni službi namreč, si lahko privoščim samo dva viška sezone. Letos sta to bila pomlad s 4islands in jesen s Trans Dinaro. Ko treniram, to delam z vso resnostjo in brez polovičarstva, zato tak razpored. Ta šport mi je dal veliko in po povratku bi to rad vrnil in spodbudil mlajše, ki jim je to zaenkrat še igra.

Formo z Dinare sem zadržal še za klasični zaključek sezone našega kluba na Parenzani. Prvi dan je letelo kot pri norcih in pazil sem samo, da ne bi preveč zaostal. Drugi dan je bilo že bolje, saj je tistih nekaj vzponov dirko umirilo in sem lahko izkoristil svoje prednosti. Na klasiki pa sem se počutil odlično. Mitja je na začetku držal visok tempo in naredil manjšo vodilno skupino, po Istarskih toplicah v Sovinjska brda pa sem potegnil. Teren z zahtevnimi vzponi in precej tehnike mi je zelo odgovarjal in dobro sem se počutil na znanem terenu. Vesel sem te zadnje zmage v sezoni, saj kaže, da je moja pot prava in mi bo dalo motivacijo preko zime."


Gregor Dimic na polno proti skupni zmagi. V ozadju se smeji "cestarju" Mateju Lovšetu.

Tanja: “Po olimpijskih igrah, ko sem spet našla pot, mi je dirkanje v veselje. Zaradi tega sem se odločila tudi za Parenzano. Seveda sem jo izkoristila tudi za trening pred Roc D’ Azurom, kjer bom nastopila na etapni dirki.

Na prvi etapi sem bila kar malo prestrašena. Velika hitrost in meni neznani in nepredvidljivi sotekmovalci mi niso ravno vlivali zaupanja. Nekatere situacije so bile kar na robu. Jasno mi je, da se vsak bori za najboljši položaj, saj zato tudi trenira, a malo pozornosti in vljudnosti, tako kot v življenju, tudi v dirki ne škodi.

Naslednje etape so bile potem malo bolj normalne. Čeprav spet v raznih grupah je bila trasa širša ali pa bolj zahtevna, tako da ni bilo več neprijetnih situacij.

V zaključku sezone se zelo dobro počutim in dirkanje mi je v veselje. Tako imam že kak mesec poln koledar. Prav tako pa mi družba na teh etapnih dirkah odgovarja. Še posebej ta Parenzana, kjer se počutim kar malo na dopustu v slovenskem kampu. Čeprav dirkamo na polno je vzdušje sproščeno in prijateljsko in so popoldnevi kar prekratki za ves klepet."


Tanja uživa v dirkanju, na Parenzani pa se počuti kot na dopustu.

Zaključek

Torej, letošnja Parenzana je bila zadetek v polno. Pod novo organizacijo se spreminja tudi pogled nanjo in načrti za naslednje leto so že v pripravi. Etapna dirka kot se spodobi, po možnosti s startom in ciljem vseh etap v enem mestu. Logistika za organizatorje in udeležence bi bila tako veliko lažja. Upamo na najboljše, a glede na organizatorja BBK Grožnjan se za prihodnost ni bati.

Vrstni redi

Obsežna fotogalerija na facebook profilu Damjanić Photography

Fotografije Damjanić Photography

Preberi še:
Parenzana Cube: Hribovšek četrti


Objavljeno: 26.09.2016

Vir/avtor: www.mtb.si