“Joj! kam bi dél?” se je spraševal sosed Vid, ko je prenašal Aškerčev Mejnik. Nekaj takega se sprašuješ ti, preden v tuje kraje odpelješ sebe in vso družbo okrog tebe. Kam bi dal tri, štiri ali celo pet koles?

V avto?

No ja, eno ali dve kolesi požre (skoraj) vsak osebni avto. Ko pa jih začneš šteti v množini, nastane cela je_a. Potrebuješ vsaj berlingota, enoprostorca ali kombi. A ne boš verjel, tudi v njih hitro zmanjka prostora. V avtu so kolesa relativno varna pred krajo. Ko se pozimi pelješ na Primorsko, so v avtu zaščitena pred slano brozgo s ceste. Ta jim škoduje bolj kot vse blato, ki ga pokasirajo na turi.

In prav s tem blatom boš po turi izdatno zasvinjal notranjost avta. Na oblazinjenju bo ostal šmirast tattoo verige in zobnik se bo še enkrat več podpisal na plastično oblogo prtljažnega prostora. Ker so kolesa seveda več vredna od avta, boš na njih bolj pazil. Med seboj jih boš ločil in zaščitil s starimi dekami, brisačami, majicami ali kartonom. Le redki imajo v avtu sisteme za vpenjanje koles in ko se boš naveličal vseh teh kolobocij, boš kolesa prestavil na zunanjo stran avtomobila.


Vse na streho in bo v notranjosti dovolj prostora za štiri mladce in prtljago. Foto Tadej Maligoj.

Na streho?

Strešni prtljažnik z nosilci koles je bil pred davnimi časi edini način transporta koles. Investicija niti ni bila velika. Strešni prtljažnik je pozimi krasil vsak avto in poleti si smučarski nastavek le zamenjal s kolesarskim. Na strehi lahko voziš štiri, tudi pet koles, in vseeno je, če so umazana.

Prva težava nastane, ko je nosilec umaknjen od roba strehe proti sredini. Takrat potrebuješ daljše roke in noge, ali pa pručko. Druga težava je močno povečana poraba goriva zaradi velikega zračnega upora. Tretje težave si ne želiš. Si že kdaj s kolesi na strehi zapeljal v garažo, pod nadstrešek ali brajdo? Jaz sem. In nekaj prijateljev tudi. O posledicah danes ne bom pisal, a to je bila dobra šola. Do naslednjič ...

Na vrata prtljažnika?

Na vrata prtljažnega prostora pričvrstiš nosilec koles. Verjetno je to nacenejša možnost za prevoz več koles. Nosilci so različni. Lahko so le rogovile, na katere obesiš kolesa. Zoprno je, ker imajo gorska kolesa zelo samosvoje oblike okvirjev in včasin ne veš, kam in kako bi jih zataknil. Potem jih moraš nekako fiksirati in zaščititi, da se med vožnjo ne drgnejo med seboj.

Teh skrbi nimaš, če ima nosilec žlebove za gume in roke za fiksiranje okvirjev. Imaš pa zato druge. Konstruktorji nosilcev na svoj izdelek verjetno niso nikoli dali treh ali štirih koles. Če bi jih, bi opazilili, da so žlebovi preblizu skupaj in rok niti s čarovnijo ne spraviš skozi labirint okvirjev. Kolesa ti ob nakladanju nagajajo. Zatikajo se s pedali, krmili in ročkami, sedeži, diski, zavornimi čeljustmi in osmi.

Če vedno voziš ista kolesa, počasi pogruntaš sistem za nalaganje. Hudič ima mlade, ko nalagaš druga kolesa. Roke, ki držijo okvirje, čim prej zamenjaj za Fiammine! Te so gibke, ker imajo na sredini zglob in jih lahko skoraj poljubno oblikuješ ter prilagodiš zmešnjavi okvirjev. Pri nakladanju pazi, da ti kolesa ne zakrijejo zadnjih luči avta.

Italijanski policaji pri takem transportu pogosto zahtevajo dodatno rdeče-belo črtasto tablo, ki voznike za teboj opozarja na tvoj podaljšek. Aha, podaljšek … Če smo pri kolesih na strehi pazili na višino, moramo tu paziti na dolžino. Pri vzvratni vožnji lahko dragoceni tovor hitro kam nasloniš.


Na kljuko, pa še v nadstropja. Prostora kolikor želiš. V notranjosti, seveda.

In moj favorit?

Pred leti sem dvomil, da lahko drobna kroglica nosi tako pošast. Pa jo lahko! Čeprav je med vsemi najdražji, bi ti svetoval nosilec, ki ga pričvrstiš na vlečno kljuko. Pri nakladanju koles ne dviguješ visoko. Zakrite avtomobilske luči nadomeščajo dodatne luči na nosilcu.

Sklopka, ki odmakne nosilec od avta, omogoča odpiranje prtljažnih vrat in le minimalno ovira nakladanje tovora v prtljažni prostor. Bo pa ta nosilec zmedel parkirne senzorje. Ti bodo med vzvratno vožnjo ves čas piskali in bodo zato neuporabni. Če jih boš izključil, ne boš imel informacij o dogajanju za seboj. Čista tišina je lahko tudi zatišje pred nevihto!


Noben avtomobil ni prevelik, ko se kolesarji odpravijo na pot. Zgoraj, zadaj in še znotraj. Samo da gre z nami čim več koles.

Kolesa sem vozil in jih vozim na vse opisane načine. Naredil sem nekaj neumnosti, a še večkrat imel srečo. Idealnega sistema ni, med plusi in minusi se boš moral odločiti sam. In bodi pozoren vsaj trikrat! Prvič, ko montiraš sistem. Drugič, ko nanj pričvrstiš kolesa. Tretjič, ko si na cesti.

Foto Matej Hartman


Objavljeno: 24.11.2016

Vir/avtor: www.mtb.si