Se nam obetajo spremembe v OMR - 2. del

Na s strani nekaterih tekmovalcev predlagane spremembe v OMR, ki smo jih objavili pred nekaj dnevi, smo prejeli nova mnenja, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo. O spremembah, če bodo uvedene, bomo še poročali.

Glede na resnost treningov in pristopa k tekmovanju kolesarjev kategorij amaterjev, masters in žensk, je bila dana pripomba, da bi morali vsi strokovni delavci KZS govoriti o amaterskem dirkanju, ne pa o rekreaciji. Rekreacija je vožnja na maratonih.

Kazalo bi pa imeti odbor, ki bi skrbel samo za dirke v okviru pokala Slovenije. V njem pa izkušene in strokovno usposobljene kadre. Kot tudi odbor za množičnost.

Vsi, ki so se odzvali na prvi članek, se strinjajo, da je pokalnih dirk preveč. Dirk naj bi bilo od 6 do 10, za pokal bi jih štelo od 5 do 8. Eden od predlogov je bil, da se število dirk zmanjša na 1 dirko na teden, največ trije vikendi spomladi pa bi lahko imeli več dirk. Izražena je bila želja, da se Maraton Franja in Maraton Alpe točkujeta za Pokal Slovenije.

Tako kot smo že pisali, je predlog, da so cestne dirke primerno »težke«. To pomeni, da je dolžina trase od 60 do 100 km, če je proga krožna, pa naj bi bil krog dolg vsaj 10 do 15 km. Pričakovana višinska razlika je od 600 do 1.000 ali več višinskih metrov. Tu pa se poraja vprašanje o lokacijah, kjer se na taki dolžini višinski metri ne presežejo.

V pokalu je preveč vzponov, večina je prekratkih s premajhno višinsko razliko. Ta naj bi znašala vsaj 15 do 20 km z 800 do 1000 višinskimi metri.

V pokalu je premalo kronometrov. Čez vse leto bi bilo optimalno število od 5-7. Glede ja to, da je vzponov za pokal veliko in so prekratki, primanjkuje pa kronometrov, je bil predlog, da bi nekatere krajše vzpone izpeljali kot gorske kronometre.

Prav tako tekmovalci pogrešajo kriterije, ki bi jih vozili Amaterji in Masterji M-A do D v eni kategoriji oz. dirki ter v drugi dirki ostali. Posebej bi v eni kategoriji startale vse ženske.

Eden izmed predlogov je, da bi se v seštevek seštele vse dirke v vsaki disciplini.  Tako bi bili rezultati bolj realni, pridobili bi tudi na množičnosti.

Večini tekmovalcem je poleg druženja pomembno vzdrževanje kondicije, ki jo merijo na dirkah. Tako je spreminjanje kategorij in prilagajanje »dobrih« in »slabih« v tekmovanju nesmiselno.

V primeru, da so nekaterim cilj predvsem rezultati, pa je bil podan predlog, da se uvede posebna disciplina npr. PROFI, izven OMR.

Potrebno je tudi pogledati udeležbo mlajših kategorij. Ta se zmanjšuje, zato bi bilo za razmisliti o ponovni uvedbi kategorije Amater A, ki je odlična podlaga za prehod nadarjenih v mladinske kategorije.

Želja je tudi uvedba doping kontrole.

Na mestu je tudi pripomba o varnosti. Organizator je tisti, ki mora poskrbeti za varno dirko za vse udeležence, sodniki pa odločijo, kdaj bo najslabši dirko končal ( t.i. »rampa«).

Težava je tudi v pridobivanju dovoljenj. Vodstvo KZS bi moralo skupaj z upravno enoto in vodstvom Policije poenostaviti in poenotiti pridobivanje dovoljenj tako za lokalne kot državne ceste. Isto je potrebno doseči tudi na področju rekreacijskih maratonov, ki bi jih bilo potrebno razvrstiti na maratone (vsaj 100 km) in kolesarjenje (do 100 km). K sodelovanju je potrebno pritegnit tudi predstavnika DRI, kajti vsaka prireditev je za njih  »delo na cesti«. In na maratonih kjer se meri čas, se ta meri izven vseh kategorij in samo generalni čas s poudarkom, da maraton ni dirka. Vemo, da dirka zahteva sodnike, spremstvo, zdravniško službo.

Koledarska umestitev dirk za državno prvenstvo bi bila smiselna konec maja oz. junija.

Organizator mora poskrbeti za primerne nagrade in hrano. Del teh spoznanj je tudi rezultat ankete narejene na dirki v Jarenini.

Vir/avtor: