Najverjetneje se sliši res preprosto; rečeš si: "Samo pali," zapreš oči in gas. Brez zapor in zavor. V smrt.

Vendar temu ni vedno tako. Začne se pri zahtevnosti organizacije takših dogodkov, nadaljuje pri tekmovanju. Čeprav so podtalne, se trudimo narediti najbolše možno. Tako za redke gledalce, kot za tekmovalce. In se je zgodilo? Prvič in ravno naši seriji. Kaj, me utegnete vprašati?

Žal. Kar se zgodi v gozdu, tam tudi ostane. Pa čeprav v urbani džungli, Senička ni bila nikoli ptica pevka, ali čvekalka. In tako bo tudi ostalo. Svetujem vam, da dogodke obiščete sami in v živo.

Bor poroča

Povemo vam pa lahko to, da se je na štartu zvrstilo 11 pogumnih duš. 10 fantov in eno dekle. Večina starih obrazov ljubljanskih stalnopogonskih kriterijev, nekaj pa tudi novih.

Nihče pa se še ni izkusil v kriteriju, kot ga razumemo pri seriji Gwozdne senichke. Hoteli smo kriterj, kjer bi z omejitvijo razmerja med koeficientom 2,6 in 2,8 (za vse, ki se vam je sedaj na obraz prikradel pogled, kaj za hudiča te številke so, naj vam zaupam, da je v Fixed Gear svetu magično število, ki pomeni izračun razmerja med prednjim in zadnjim zobnikom. Naj vam povemo še, da 2,6 pomeni hudičevo mlinčkanje z visoko kadenco). In mlinčkalo se je. Tako kot seničke meljejo zrnje. 


Naviiiiij čez ovinek. 

Izenačenost?  

Hja. Zdaj se lahko spet pripravim na goro nerganja, ampak tako je bilo. Na štartu se je pojavil star znanec, ki ga sicer vsi poznamo po njegovem hrbtu, ker ga še ni junaka v naši ekipi, ki bi mu bil kos. Recimo mu Puma, da ne bo preveč slabe volje. 

Takoj po štartu se mi je zdelo, da sem nabral nekaj prednosti. V istem trenutku, no nekaj krogov za tem, kakorkoli že, kriteriji ti pojejo občutek za čas, je tisti zgodovinski Rogov kolo, z elektrodo in pridno roko spremenjen v fixed gear CX, ki je pred tremi leti v fixed gear maniri (danes bi temu rekli #tracklocross) osvojil tretje mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva (hipsterji bi rekli: "He did it, before it was cool"). A veselje ni trajalo dolgo, v nekaj trenutkih je med skupino zazevala nedosegljiva praznina. Puma na čelu, tam nekje daleč, za njim pa vsi ostali. Team Divide/Divide, team B'kla in vsi ostali, ki so si upali nastopiti.


Na - polno! Oziroma Samo - pali.

V mrazu, tam nekje med hladnimi industrijskimi halami in temnimi vogali, srednje tehnična proga, v veselje nas parih, ki v tem uživamo in tistih, ki v neodobravanju zmajajo z glavami, trobijo in grozijo s postavo zakona. 20 krogov. Budno oko komisarja Rajžka in pomočnika zapisnikarja Bineta. Koliko časa je vse skupaj trajalo in kako hitro je šlo, je relativno. Med dirkanjem fixed gear kriterija zaveje tista bela tišina, ki jo obožujem. Ko je vse kar slišiš drgnjenje verige ob zobnik, kako cesta neusmiljeno grize gumo s tvoje linije in tvoje težko dihanje.

Zvok verig, zdaj tih potem spet glasnejši. Znak, da se ponovno pleše. Enkrat si tisti, ki vodi, drugič nekje za hrbtom nekoga drugega. A vedno še malo dlje od Pume. 
Lažja razmerja so dovoljevala uporabo kakršnega koli kolesa in krmila, dokler je le to imelo stalen pogon in nobenih zavor. A šele na dolgi štartno-ciljni ravnini se je pokazala razlika med širokobelančnimi “tracklocros” kolesi, ko si v tem, kar se ti je v trenutku dozdeva kot najbol aero poza, po notranji strani pripelje v Keirin slogu spakirana trzinska raketa Krevs. Tiho, hitro in lepo. Vse to je fixe gear criterium.


V lovu na pumo.

In kako se je končalo?

Puma je zavohal lahko kri in se z razmerjem, za katerega je kasneje priznal, da bilo nekoliko izven regulativ, odločil, da hoče izločiti celoten peloton. Tega nam resnično ni rabil priznati, ker je bilo njegovo razmerje še nekoliko lažje od mojega. Vozil je namreč z razmerjem 2,53.

Vedeti morate, da v svetu kriterijev tekmovalec, ki vodi, nekoga prehiti za krog, s tem prisili v odstop. In naj vam izdam, da bi mu v dveh do treh krogih to tudi uspelo. Ja spoštovani, to je Puma!

Ostali plesalci? Andrej Blažina je ponovno dokazal, da je v zavetrju kriterija domač in si je ponovno privozil lepo prednost v skupnem seštevku. Takoj za Anžetom Lejmerjem, ime, ki ga poznate iz skate vodovij.

Vrstni red

Senički:
1. Jernej Stibilj 11 točk
2. Anže Lejmer 10 točk
3. Andrej Blažina 9 točk
4. David Krevs 8 točk
5. Bor Čeh 7 točk  
6. Marko Šajn 6 točk
7. Luka Blejec 5 točk
8. Mark Cvelbar 4 točke
9. Simon Guštin 3 točke
DNF Uroš Jakša 0 točk

Seničice:
1. Nuša Zupanc 11 točk

Skupno, dirko pred koncem:
1. Andrej Blažina 51 točk
2. Bor Čeh 44 točk
3. Marko Šajn 40 točk
3. Luka Blejec 40 točk
4. Uroš Jakša 36 točk
5. Jernej Stibilj 29 točk
6. Matic Bodanec 25 točk
7. Jaka Bizjak 19 točk
8. Boris Demšar 18 točk

9. Marko Marovt 17,50 točk
10. Jošt Zaman 17 točk


Ali je že vse privoženo in vse izgubljeno?

Na to in temu podobna vprašanja se bo odgovarjalo v sredini maja, ko se nam obeta Gwozdna senichka. Alleycat vseh alleycatov. Poskušalo se bo celo preseči "Piči dalje”. Alleycat, ki ostaja v analih urbane kolesarske zgodovine kot eden največjih vseh časov na naši skromni grudi.



Kaj točno bo tam, vam še ne smem zaupati, namignem vam lahko le, da če veste, kaj so bile knjige Časovni stroj, lahko slutite razsežnost tega dogodka. 

Torej, ali se vam zdi, da lahko iztrgate iz Andrejeve kože tatu izpod talentiranih rok Korija, Battaglinov okvir s pantografirano besedo Slovenia, ter rumeno majico, vse do naslednje sezone?

Spremljajte objave in napovedi! Do takrat pa si treninge krajšajte s talentiranimi posnetki Domna Ožbota.

Hvala Musguardu, mtb.si, kolektivu Piči Biči ter konglomeratu Made in Šiška (Dobra vila in Lepa Žoga) za podporo. Vse ostalo je v naših in vaših rokah, Senički in Seničke. Da vidimo, če bodo frčale le besede ali ponovno tudi perje!

Avtor fotografij Blaž Miklič

Preberi še:
Gwozdna Senichka: Prva etapa
Gwozdna Senichka: Druga etapa #neverforgetcrit
Senichka je začivkala, tretjič - #DARKDOGisch
Objavljeno: 24.04.2017

Vir/avtor: www.mtb.si