Odlična dosežka slovenskih tekačev na Red bull 400 Harrachov

Drugo mesto Matjaža Mikloše in tretje mesto Martina Koželja

V septembru se bodo v Planici tekači pomerili v teku na skakalnico, kot pravi Martin, v čudni disciplini. Tekma je lahko tekmovanje ali pa lasten izziv. Hkrati pa vedno velik šov in dogodek na enem mestu, zato vabljeni v Planico. Tek na skakalnico je zanimiv na vseh prizoriščih, kako pa je bilo na zadnjem teku, kjer sta Slovenijo odlično zastopala Matjaž Mikoša in Martin Koželj in dosegla odlično drugo in tretje mesto, si lahko preberete v spodnjem Koželjevem zapisu.                

Letošnjo sezono doživljam zelo "skakalno" razpoložen. Dobri rezultati z dveh italijanskih skakalnic Vall di Fiemme (5. mesto), Pakstall-Gallio (2. mesto) in svetovnega prvenstva v Titisee Neustadtu (10.mesto), so me na skakalnico Harrachov, ki jo imam najraje, pripeljali samozavestnega. Tudi vsesplošna pripravljenost je trenutno v dobri formi.

Na pot sem krenil popoldne po službi skupaj z Majkom (Matjaž Mikloša), ki me vedno vzame s seboj v skakalne centre. Z vožnjo po omejitvah sva do tja potrebovala približno 9ur s prihodom ob pol noči. Naslednje jutro je nakazovalo na hladno in vlažno vreme. Teren je bil razmočen. Zopet je nastopil trenutek razprave katera obutev bi bila optimalna. Sam sem izbral spikecross, saj imajo dober profil za mehak teren in spike za leseni rampi na sredini in na finišu. Odločitev je bila odlična.

Kvalifikacije so potekale do sredine skakalnice.  Najboljši čas pa je postavil domačin, ki je uspel doseči čas pod 2. minutama. Čas do finala sva z Majkom prespala v avtu, da se čim bolj umiriva in odpočijeva. Finalna serija je bila kar omejena. Tam je tekmovalo le 50 tekmovalcev. Štart je bil srednje hiter. Odločil sem se, da poskušam slediti Slovaku Tomašu Čelku. Na vrhu hrbtišča sem začutil, da se nama je približal še Majk. Od tam pa je šlo prestavo po prestavo višje. Edina opcija je bila čim dlje ostati zraven, da ne izgubim razlike nekaj metrov, katere smo si nabrali pred 4. tekmovalcem. Višje kot smo šli, bolj smo se vsi trije oddaljevali drug od drugega. Sam sem moral za ubranitev 3. mesta v zadnjih 100. metrih dati od sebe mogoče največ do sedaj (cona 8). Z rezultatom sem izredno zadovoljen, saj mi vliva nove volje in veselja do tega čudnega športa. Majk je zaključil kot drugi, Slovak pa je z rekordom (3:58) že drugič posegel po zmagi na tej skakalnici.

Z Majkom sva zopet obranila čast, da smo Slovenci prav tako pri vrhu tudi, ko je treba po skakalnici navzgor.

Čez 14 dni me čaka še tekma v Bischofshofnu v Avstriji, potem domača Planica v septembru. Nisem pa še popolnoma odločen za skakalnico Sochiju v Rusiji, ki bo v oktobru in prva v nočni izvedbi.

Foto:  Lukas Wagneter / Red Bull Content Pool

Vir/avtor: