Jarc na svetovnem prvenstvu najhitrejši mladinec

V Bergnu so se na cestni dirki, dolgi 135,5 kilometrov, preskusili mladinci. Barve Slovenije so zastopali Marko Hozjan, Aljaž Omrzel, Luka Sagadin, Nik Čemažar in Aljaž Jarc.

Svetovni prvak je postal Danec Julius Johansen, ki je dirko, dolgo 135,5 kilometrov, prevozil v času 3 ure, 10 minut in 48 sekund. Srebro in bron sta osvojila Italijana Luca Rastelli in Michele Gazzoli, ki sta v cilj prišla 51 sekund za zmagovalcem. Naš najboljši mladinec Aljaž Jarc je v cilj prišel v drugi skupini na 37. mestu z zaostankom 55 sekund. Čemažar je bil 54., Omrzel 80., Sagadin 115, Hozjan pa dirke ni končal.

Selektor mladinske reprezentance Andrej Cimprič s prikazom mladincev ni bil najbolj zadovoljen.

»Z uvrstitvijo nismo zadovoljni, ker so fantje sposobni več. Navodila z moje strani so bila zelo točna, najprej beg, postavili smo tri tekmovalce, ki bi pokrili beg, vendar jim to ni uspelo. Dirka je bila sicer še rešljiva, Jarc in Čemažar sta se vozila precej dobro, vendar je bilo premalo hrabrosti za boljši rezultat. Niku je v predzadnjem krogu zmanjkalo moči, tako da je bil v finalu samo Jarc, ki se je v zadnji klanec tudi dobro počutil, vendar je bilo takrat že vse prepozno, da bi lahko tudi v sprintu kaj več dosegel. Zadovoljni ne moremo biti. Mislim, da se bodo v prihodnosti še izkazali. Želim jim uspešno kariero v naprej. Mi pa bomo z mladinci delali po sistemu kot v zadnjih letih in upamo, da bomo še kdaj naleteli na generacijo, ki nas bo razveseljevala na svetovnih prvenstvih.«

Aljaž Jarc pa je o dirki povedal:

»Izgleda, da sem imel danes najboljše noge od naših fantov. Dirke nismo imeli pod kontrolo. Sam sem zadnji krog nekaj poizkušal na klanec, ampak se ni izšlo. Nisem bil v pravem trenutku na pravem mestu, tako da se je dirka izšla tako kot se je izšla. Na koncu, ko sem moral finiširat, sem se ustrašil in nisem zadovoljen. V predzadnjem krogu je šlo v beg, ki je bil zelo nevaren. Sam sem se počutil dobro, zato sem čakal. Nik je imel slabe noge, tako da je bilo vse na mojih ramenih. Zadnji krog sva še bila skupaj v ospredju in sem ga vprašal, kako se počuti. Povedal je, da se ne počuti dobro in da mi bo pomagal pod klanec do najboljše pozicije in to je naredil. Fantje so naredili kolikor so lahko. Vozili smo se dokaj skupaj. Noben ni padel, pomembno je, da smo vsi celi. Bilo je veliko padcev. Omerzel in Hozjan sta eno leto mlajša in to se pozna na taki dirki. Mislim, da smo dali vsi vse od sebe.«

Tudi Čemažar ni bil zadovoljen:

»Na začetku smo imeli vse pod nadzorom. Potem so dvakrat pred menoj padli in sem malo ostal zadaj. Po 120 kilometrih sem bil prazen in nisem mogel več. Nisem imel nog, da bi šel na klanec z najboljšimi. Prvič na krogih sem še lahko sledil najboljšim, dvakrat prišel med prvimi desetimi na vrh klanca. Potem pa dvakrat ostaneš na elastiki in vse plačaš na koncu. Lahko da se je na koncu po 3 urah poznal kronometer. Tudi dirka je bila daljša kot je običajno. Mogoče je ravno to zmanjkalo. Ne vem res kaj se je zgodilo, da sem bil čisto prazen. Na leto vozimo premalo toliko dolgih dirk, glede na to, da je potem svetovno prvenstvo toliko dolgo. Tu pa je bila ves čas borba za pozicije, na začetku je bil še dež in mokro. Bilo je živčno od starta in bilo je nekaj padcev. V skupini je bilo nekaj ekip, ki ne dirkajo v Evropi, če se ne voziš spredaj, je veliko zaviranja in pospeševanja in to se sigurno plača.

Vir/avtor: