Matic Kokelj verigi podaja šefu svoje ekipe Wolf Racing Team - gospodu Wolfu osebno, pa ne Walterju. Boštjan Volf je bil od leta 2001 do 2004 kar štirikrat mladinski državni prvak v spustu, marsikdaj je prehitel tudi vse člane. Kot prvi Slovenec si je prislužil tudi mesto v mednarodni ekipi, v avstrijski RSP s tovarniško podporo Gianta. A v svetovni članski konkurenci resnici na ljubo nima veliko pokazati razen enega finala svetovnega pokala v Mariboru, 30. mesta na evropskem prvenstvu ter zmag doma in po Balkanu.

 

Je pa uspešno dokončal študij gradbeništva, se podal na podjetniško pot in pred sezono 2014 ustanovil svojo tekmovalno ekipo. Na mtb.si je že bil v živo, zdaj smo ga ujeli še na verigo.

 

Boštjan Volf

Vzdevek: Wolf

Kraj: Prevoje pri Šentvidu, Lukovica

Starost: 30

Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Wolf RT

Matic: Kaj je bil razlog za ustanovitev lastnega kluba?

Boštjan: Prvič se je porodila želja po tem, ko sem v klubu počel stvari vse sam za korist vseh. Bil sem še mlad in me je to živciralo. Potem je bil vmes še en korak, ki ni bil ravno pravilen, ampak le tako sem dojel da potrebujem svojo ekipo.

Team je prava stvar, ki me drži v stiku s tem, kar mi je smisel, od kar vem za sebe, torej gorsko kolo.

 

Motor ali kolo?

Vsekakor je kolo št. 1 v srcu. Motor je bil želja iz otroštva, želel sem si ga preizkusit zaradi treninga. Potem je prišlo do tega, da bi odpeljal vsaj kakšno tekmovanje … No, sedaj se je pa tega že nabralo, hahah.

Rad kombiniram vse, tudi ostale športe!

 

Tvoji prvi začetki z resnim dirkanjem?

Leto 2000, Črna na Koroškem. To je bila najslabša možna priložnost za prvo tekmovanje. Po progi je bil potok, vse ostalo pa  blato. Od takrat naprej so mi takšne razmere všeč. Tisto leto sem odpeljal kakšnih 6 tekmovanj skupaj z Živalskim dvobojem, ki je bil takrat popularen, takoj naslednje leto pa celo sezono.

Volfi je letos že veteran. DH Sor'ca 2017, foto Klemen Humar.

 

mtb.si: Bi danes kaj storil drugače, če bi bil naenkrat spet obetaven 18-letni spustaš?

Boštjan: Napak sem storil kar nekaj. Ampak to se dogaja, sploh v tem našem športu v tistih časih, ko ga nihče ni jemal dovolj resno. Zamerim samo eni osebi, ki je bila takrat na položaju, sem jo prosil za pomoč pri treningu in dobil odgovor, da nimam dovolj denarja. Imel sem materialno podporo, ampak fizičnega napora nisem vedno dohajal in nisem vedel kaj in kako. V ekipi, za katero sem tekmoval, smo bili sami odgovorni za fizično pripravljenost. Žal mi je samo, da nisem šel v Ameriko, ko sem imel možnost za ceno letalske karte … Ampak v tistem trenutku, ko sem se moral odločiti, sem bil na poti iz Viga po enem mesecu furanja in tekmovanj. Kasneje mi je bilo žal.

 

Kaj bi ti bilo težje: dirkati v (mtb) enduru ali se voziti z električnim kolesom?

Psihično mi je naporno gledati električna kolesa. NE prebavljam jih. Za mene to ni kolo. Enduro sem probal … ni mi všeč, čeprav je na momente atraktiven, vsaj ta World Series. Na to gledam bolj kot na biznis, saj enduro kolesa se trenutno dobro prodajajo.

Torej električno kolo hahaha.

 

Foto Aleš Fevžer

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Boštjan: Nekje na jugu Italije ali Francije z ekipo, z vsemi tistimi, s katerimi sem že kdaj obiskal te kraje!

 

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Nekje na morju, hribih ali motorju. Če se da, da le ne gledam na uro … če se da!

 

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Bil bi zapit gradbenik hahahaah.

 

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Verjetno kar Giant Trance factory bike iz leta 2006, še vedno ga vozim, dober je za traile, dirt in tudi večje skoke. Letos sem celo zamenjal prestavno razmerje, da mi ni treba v stoje v v klanec … sem že v letih.

 

Tvoje prvo kolo?

Prvo, s katerim sem šel na tekmovanje, je bil Gary Fisher Joshua.

Foto Mare Obid

Tvoj vzornik?

Rob Warner.

 

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Trenutno je sigurno Matic Kokelj, neobdelan kamen, ki ima še dovolj rezerve in moči. Zaveda se okolice okoli sebe in je na realnih tleh.

 

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Red, rad i disciplina (Šumba).

Ne preveč gledat drugih ob progi, kako se vozijo, potem pozabiš nase! To je gotovo ena od stvari, ki sem se jih držal, ampak do tega sem sam prišel …

 

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Padcev je bilo odgromno in jih še bo hahaha. Takole, da sem se usral, je bila sigurno situacija v Willingenu, ko sem čez road gap skočil na kolo od nekoga, ki je pradel pred mano. Ampak tip z zastavico je stal na odskoku, jah … takrat sem imel samo zvit gleženj. Na Veliki planini sem na skoku čez skale zapel z vejo za balanco. Razen tega, da sem par dni spal na kolenih, ni bilo hujšega. Potem pa padec na dirtu na Linhartovi. Ni bilo tako strašno, kot je bolelo. Po tem sem imel operacijo križnih vezi in vse kar gre zraven, prehitro sem se vrnil nazaj in spet strgal vezi ter imel še dve operaciji, ena od teh spet križne vezi. Sledila je kar kriza v tekmovanjih, saj mi je manjkalo občutka v desni nogi.

 

Preberi še

Na verigi: Matic Kokelj

Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

V živo z Boštjanom Volfom o ekipi z njegovim imenom

Uvodna fotografija Klemen Humar


Pa dajmo še eno iz RSP časov - Maribor 2007

Veröffentlicht: 14.11.2017

Quelle/Auto: www.mtb.si