Dobrih deset let je od svetovnega prvenstva veteranov v Pra Loupu v Franciji. Ter natanko štiri leta od Gorazdove nesreče.

Hoteli ali ne, ob takih priložnostih se najdejo reči. Andrej Šumbergar - Šumba je našel posnetke iz avgusta 2007, ko so z Gorazdom Stražišarjem in Sebastjanom Zmrzljakom nastopili na veteranskem SP v Franciji. V spustu, v krosu sta bila tam še Peter Vesel in Aleš Boben.

Poleg je bil tudi Šumbin bratranec, snemalec Gregor Židan. Pa Uki :) Posnetkov je cel kup, tudi precej norih, morda pa zložimo še kaj iz tega.

Spodaj najdeš še Gorazdovo poročilo z dirke.

Preberi še
10 let knjige Sem kolesar. Gorski kolesar.
Kaj bi ušpičil za 56?

SP masters: Finale v spustu!

V spustu najhitrejši Shaums March (ZDA, 30-34) pred Nigelom Pageom (VB, 35-39) in Glynom O‘Brienom (Irs, 30-34). V svojih kategorijah Gorazd Stražišar 12., Sebastjan Zmrzljak 33., Andrej Šumbergar pa s padcem 82.

Končno zadnji dan prvenstva. Če sem čisto odkrit, me je včerajšnje navdušenje že malo minilo, saj se vse že preveč vleče. Najbolj me moti neskončno čakanje pred merjenjem časa. Treningi so fajn, saj se lepo voziš, dirkaš, no, malo preveč čakaš na gondolo, vendar je tudi to zanimivo, saj spoznaš veliko novih ljudi in moram reči, da so skoraj vsi prijazni in takoj pripravljeni na pogovor. Tako sem se zapletel z, moram reči kar legendo, Nigelom Pageom, ki je po včerajšnjem polfinalu absolutno na drugem mestu z nekaj več kot dvema sekundoma zaostanka. S tem, da ni v najmlajši grupi, saj ima med 35 in 40. Prijazen fant, ki se mu tudi slikati z menoj ni zdelo odveč. Kaj češ, slava terja svoje. Je pa danes v finalu dal vsem vetra in je sedaj, ko to pišem, absolutno prvi z najboljšim časom do sedaj. 3 min in 55 sekund. Edini doslej, ki je prišel pod 4 minute. So pa na štartu še vsi mladci, 30-35 letniki. Vendar skoraj ne verjamem, da ga bo kdo nesel. Počakajmo do konca, pa da vidimo, ali sem imel prav.

Če se vrnem na čakanje pred štartom. Imam občutek, da danes vsi komaj čakamo, da bo dirka za nami, saj je vmesna pavza med treningom in dirko skoraj 5 ur. Več kot dvakrat srat zaradi nervoze tudi ne moreš, in moram reč, da smo tu skoraj vsi enaki. Tako tisti rutinirani, kot mi "amaterji". Potem pa čakanje. Še dobro, da so imeli krosisti nad 50 dirko in smo jih gledali, kako ga žgejo. Res neverjetno. Še bolj neverjetno pa je, da je na dirki sodeloval in jo zvozil tudi najstarejši udeleženec naše dirke v spustu, 67-letni Venezuelec. Sicer pa, če že prideš iz Venezuele, zakaj potem ne bi odpeljal vsega, kar se da. Malo šale, ampak nekaj pa je resnice v tem. S tem, da ima po naporni XC dirki še nastop v DH.

Proga je danes že krepko načeta z globokimi kanali, ki te takoj lahko potegnejo v smer, ki si jo niti najmanj ne želiš peljati. Tudi meni se je tako zgodilo na dopoldanskem treningu, saj sem po občutku bil še najbolj hiter do sedaj, jasno do padca. Poletel sem nekaj metrov in nato komaj našel kolo v oblaku prahu. Sicer pa boljše pasti na treningu, kot v finalu, a ne? (izkazalo se je, da se da pasti tudi v finalu)

In sem končal. Svoj nastop na svetovnem veteranskem prvenstvu in svojo drugo spustaško dirko v življenju. Na 12. mestu v svoji skupini 50ih udeležencev. Niti še ne vem, če sem ravno najbolj zadovoljen. Izboljšal sem sicer svoj polfinalni čas za 3 sekunde, vendar sem se v zadnjem malo bolj tehničnem ovinku pred ciljem zaletel v blazine, se zvrnil in začel znova. Ne glede na to, boljši kot peti ali šesti tudi v najboljšem primeru ne bi mogel biti, saj so v moji skupini nekateri res mojstri. Zmagovalec je imel čas 4:10, jaz pa 4:42. Za primerjavo: Seba 4:14, Šumba s padcem 4:53.

Bilo je pa razburljiv finale saj je moj favorit Nigel (jasno zakaj, ker mi je namenil par besed) s svojim časom držal vroči sedež do Shaumsa Marcha, ki ga je prehitel za vsega 8 stotink sekunde. Noro.

S tem, da sem oba videl narediti samo dve furi pred polfinalom. Meni jih je bilo še 11, kolikor sem jih naredil v treh dneh, premalo. Ja, kdor zna, zna.

Zdaj pa še ta lepši del te avanture. Vrnitev domov, saj tam je - saj veste kako.

Vir/avtor: www.mtb.si