Kuret 26. na amaterskem svetovnem prvenstvu v ciklokrosu v Belgiji

Tudi letos je svetovno prvenstvo v ciklokrosu za amaterske tekmovalce potekalo v Belgiji, v flandrijskem mestu Mol, na znani progi Zilvermeer.

V petek so se na progo podale vse ženske kategorije in moški od 55 let naprej, v soboto pa so si kolesa umazali moški po kategorijah od 55 let navzdol. V kategoriji od 50 do 54 let je nastopil tudi edini Slovenec, ki se je udeležil letošnjega svetovnega prvenstva. Iztok Kuret (KD Alpe SiS) si je priboril odlično 26. mesto s časom 48 minut in 41 sekund, med 78 prijavljenimi tekmovalci.

Še preden se je megleno in hladno sobotno jutro zdanilo, so nekateri tekmovalci že krožili po progi. Organizator je hitel z zadnjimi pripravami, med drugim so tudi na novo zravnali vse odseke z mivko in pograbili linije v gozdičku. Redarji so že od ranega jutra opravljali svoje delo in kontrolirano prepuščali ljudi skozi prehode na sicer hermetično zaprti progi. Dvajset minut pred vsakim startom so sodniki pričeli s proceduro, poklicali vsakega tekmovalca na start, mu preverili širino gum, ter s skenerjem preverili morebitni moto doping.

Spremljali smo dirko, v kateri je nastopil Iztok. Ob sodnikovem žvižgu so se tekmovalci divje pognali v prvi krog. Favoriti so upravičili svoj sloves in že takoj na začetku povedli v dirki in kmalu naredili razliko do ostalih tekmovalcev. Proti koncu sta v ospredju ostala dva belgijska tekmovalca, ki sta se pomerila za zmago, tretje mesto pa je pripadlo Nemcu.

V ozadju pa so se prav tako odvijali boji za vsako mesto, priča smo bili številnim padcem. Že po mimiki telesa in na obrazih tekmovalcev se je videlo, da so zares dali vse od sebe.

O samem dogajanjem na dirki nam je Iztok povedal:

»Najbolj sem si želel odpeljati res dobro dirko brez napak, kar se mi je zdel najboljši recept za uresničitev cilja, uvrstiti se v prvo tretjino. Dirka je potekala pri okrog nič stopinj in dokaj vlažnem, meglenem vremenu. Torej je bil občutek mraza kar precej prisoten. Sicer pa se nikoli nisem kaj dosti oziral na tovrstne pogoje.   
Na štartno mesto sem se podal z občutkom dobre pripravljenosti, menim da na višjem nivoju kot lani. Na treningu sem precej dobro preučil vse linije in tako na oko se mi je zdelo, da sem med boljšimi. Proga je bila popolnoma enaka kot lani, torej poslastica za vse ljubitelje belgijskega ciklokrosa, ki vsebuje dobršen del trase z mivko. Na treningu sem se tam relativno dobro znašel, drugje pa itak ni bilo težav.

Med dirko sem tokrat samo enkrat padel, ko se mi ni hotel odpeti čevelj pri sestopu, a praktično nisem izgubil skoraj nič. Bil sem precejkrat na meji, a tako menda pač mora biti. Najbolj sem se bal starta in štartne pozicije, saj imam letos precej grenkih izkušenj z italijanskih dirk, kjer imam večinoma startno mesto precej v ozadju, ali pa imam v prvih ovinkih težave s sotekmovalci. Računal sem, da bom s takimi izkušnjami bolje pripravljen na tak scenarij. Zato sem se precej razveselil tretje startne vrste, a prekmalu. Tekmovalec pred menoj nikakor ni uspel zapeti čevlja in tudi tisti pred njim ni bil prav hiter. Tako sem izgubil vso teoretično prednost in v prvih ovinkih sem pristal okrog štiridesetega mesta, vendar sem bil ob zaključku prvega kroga že kakšnih pet mest naprej. Moram pa reči, da sta bila prva dva kroga totalno kaotična, da se ni dalo peljati in da ni bilo nikakršnih možnosti unovčiti tistega, kar sem naštudiral na treningu. Šele ko smo se malce razpotegnili, sem lahko začel voziti kot znam in počasi napredoval do 26. mesta, ko mi je zmanjkalo tudi krogov. Roko na srce, tudi moči mi ni ostalo prav nič več.

Moram priznati, da sem kljub dobri vožnji vseeno malo razočaran, ker mi za eno mesto ni uspelo uresničiti zastavljenega cilja. Morda mi je zmanjkal kanček sreče, a jaz pravim, da je vsak svoje sreče kovač. Konkurenca je izjemna in tisti prvi so enostavno vesoljci. Malce sem tudi pokramljal z njimi in po povedanem me nič ne čudi, da je tako.

Hvaležen sem svojemu »box-boyu« Skamen Matevžu, ki mi je nudil odlično podporo. Čeprav mi ni bilo treba menjati kolesa, je bil kar precej zaposlen. Organizacija je seveda nivoju primerna in lahko govorim samo v superlativih. Človek je lahko samo vesel, da je del vsega tega. Vse poteka po urniku, brez zapletov, vlada red in medsebojno spoštovanje.«

Vir/avtor: Maša Kuret