Širjenje zavestne navzočnosti - življenjska filozofija Iva Hrastovca 

 

Ivi Hrastovec prihaja iz Vranskega, širi prijaznost in zna uživati v opazovanju lepote majhnih in preprostih stvari.

Zaveda se minljivosti, mirnosti, polnosti in globine sedanjega trenutka. Njegova življenjska filozofija je širjenje zavestne navzočnosti, a ne na način, da bi se vsiljeval ljudem, ampak tako, da sam postane zavestno navzoč.

Meni, da za polnost življenja potrebuje samo navzočnost v sedanjem trenutku, vse ostalo je drugotnega pomena, ampak tudi to ima svoje mesto in se tako prepleta, vnašanje dimenzije zavedanja v zunanjem svetu oblik.

Posebno mesto v njegovem življenju ima glasba, branje knjig in poslušanje seminarjev (v zadnjem obdobju predvsem od Eckhart-a Tolle-a), saj mu le to pomaga pri "prebujanju" in ga popelje v čisto v drugo dimenzijo. Med prepuščanjem glasbe lahko doživlja ekstaze in valovanje energije po celem telesu.

Opravlja delo lanserja v podjetju Odelo, kar mu zelo ustreza, saj je ob raznolikih nalogah ves čas v gibanju. Sprejema ga kot 8-urni vzdržljivostni trening, ki dopolnjuje tekaški del priprave.

Ocenjuje, da je za rekreativne tekače v Sloveniji, kljub naši majhnosti, dobro poskrbljeno, saj so traili od leta 2015 dalje v porastu, tako da prav vsak lahko najde nekaj primernega zase.

Na njegovem prvem mestu je delanje prostora med mislimi, torej zavestna navzočnost, zavedati se sedanjega trenutka, biti eno z življenjem, globina neskončne mirnosti. Na drugem pa vse kar je zunanjega v tem svetu, vse kar se mu dogaja. Primarno je moč sedanjega trenutka in širjenje te dimenzije v svetu oblik, ki je drugotnega pomena. Ko se dejavnost uma umiri, postane vse mirno, prijetno, čarobno. Težko to sploh ubesedi, ker ta dimenzija ne potrebuje besed oz. so le že same kažipoti.

Ivi, kako bi se opisal?

Če k temu kar sem, ničesar ne dodam, sem bližje temu kar sem, kot če bi karkoli dodajal. Manj je več.

Kakšna je tvoja dnevna rutina oz. kako običajno preživiš dan?

Med tednom je lahko služba zjutraj, popoldan ali ponoči. Ne glede na to, običajno tečem nekje tri ure dolgi trail ali pa dobre dve uri telovadim, odvisno kako si razporedim urnik. Med vikendom tečem več kot 4 urni trail ali pa telovadim (vadba, ki izvira iz Street Workout-a) dobre 2 ure, k temu dodam še 3 ure traila. Če se pripravljam za kakšno preizkušnjo, ki je daljša od 100km, temu primerno prilagajam in stopnjujem težavnost. So pa ponedeljki tisti, ki so običajno tekaško prosti. Sem pa tudi po zaslugi službe skoraj nonstop v gibanju. Pomemben del dneva je pa tudi spanje, ki mu dajem posebno pozornost.

Kakšna je tvoja tekaška zgodba?

Teči sem začel v začetku poletja 2006, v družbi prijateljev, nekajkrat na teden, po nekaj kilometrov. To me je takoj navdušilo in potegnilo vase, kot magnetno polje, tako da sem pričel redno teči in raziskovati to dimenzijo gibanja. Tekel sem po vseh terenih, čeprav v začetnih letih bolj ravnino in gorski tek. Postavil sem dobre temelje, na katerih sem z leti dodajal razdaljo, višinske metre, doživetja, izkušnje in tekmovanja.

Kaj te motivira za tek oz. zakaj tečeš?

Ko letim po stezicah, hitro, brez truda, igrivo in lahkotno, takrat se zavem, zakaj tečem. V sebi čutim prvinskost do naravnega gibanja, kot je tek v naravi. To je ene vrste motivacija. Druga pa je udeleževanje na trail dogodkih, saj zelo rad tudi tekmujem, vendar sem neobremenjen z izidi. V meni je neka divja strast ali brezmejna energija in tako jo najlažje sproščam.

Kako pogosto je tek na tvojem tedenskem urniku?

4-6 dni v tednu. V tednu počitka, predvsem po kakšni tekmi pa naredim samo iztek ali dva (5-10km traila) v tednu.

Koliko kilometrov in višinskih metrov opraviš letno (v povprečju)?

Točnih podatkov nimam, ker ne uporabljam ure. Po občutku pa bi lahko rekel, da zagotovo pretečem več kot 5.000 km na leto in tudi več kot 200.000 višinskih metrov.

Tvoja najtežja tekaška preizkušnja

Tiste dve, na katerih sem sicer tudi odstopil: UTVV 100km v letu 2015 in 100 milj Istre v letu 2016.

Tvoje najlepše tekaško doživetje

Slednjega je čedalje več, čarobnost na vsakem koraku. Vedno znova, vsakokrat ko grem, doživim kaj čarobnega.

Imaš kaj težav s poškodbami?

Nič omembe vrednega. Skoraj vedno kaj boli, kot da se bolečina samo prestavlja iz enega dela telesa v drugega. Le to pridno uporabljam za vstop v sedanji trenutek, tako kot alkimisti spreminjajo "svinec v zlato," torej bolečino v razsvetljenje.

Kako poteka tvoja regeneracija po daljši tekaški preizkušnji?

Teden dni po zahtevnejši preizkušnji skoraj ne tečem, samo kakšen iztek ali dva in tudi telovadim prilagojeno glede na počutje in utrujenost.

Kateri je tvoj najljubši tekaški krog, ki bi ga priporočal-a ostalim tekačem? 

"Ivijev trail petih grebenov" kot sem ga sam poimenoval.

Katero organizirano tekaško preizkušnjo bi priporočal?

Vsak naj izkusi različne preizkušnje, tako bo doživel največ, saj bo videl nove pokrajine, pretekel nove stezice, spoznal nove ljudi in pridobil pomembne izkušnje.

Kaj je tvoj največji cilj na športnem področju v letu 2018?

Sploh ga nimam. Vse poskušam jemati na igriv način. Na vidiku je tudi Transgrancanaria, ki bi lahko bila najpomembnejša, vendar mi zadnje okoliščine namigujejo, da še ni zagotovo, da bom šel. Običajno sem bolj spontan in redko planiram udeležbo na kakšnem bolj odmevnem trail dogodku, kot je sedaj Transgrancanaria.

Kakšen pomen daješ prehrani v vsakdanjem življenju in ob športnih podvigih?

Ogljikovi hidrati in maščobe mi predstavljajo gorivo, beljakovine pa obnavljanje. Ne jem sladkarij oz. izjemno redko, npr. Coca-colo pijem v zadnji tretjini tekmovanja. Izogibam se industrijsko pridelani hrani. Zagovarjam raznoliko hrano, polno hranil (vitamini, minerali…). Sadje, zelenjava, semena in oreščki mi predstavljajo pomemben vir hranil. Najbolj polna so semena, saj iz njihove majhnosti zraste »čudo«. Na tekmah nikoli ne uporabljam gelov ali raznih tablic, ampak si pripravim sendviče iz sirovih štručk (več soli), v katere namažem arašidovo maslo, domačo marmelado, posujem guarano v prahu in narežem banane. Nekoliko pred tekmovanjem pa jem namočena chia semena v navadnem jogurtu z dodatkom koruznih kosmičev, sadja (običajno banana), arašidovega masla, guarane, meda, ingverja in cimeta.

Kako vidiš nadaljevanje svoje športne poti?

V gibanju, na lahkoten in igriv način. Iz veselja do trail teka in dobre pripravljenosti. Ker pa tudi rad tekmujem, se bom vsekakor preizkušal še naprej na kakšnih odmevnejših trail dogodkih.

Foto: Jahorina ultra trail, Salamon Hungary ultra trail, Knap trail 2018

Objavljeno: 25.01.2018

Vir/avtor: Mojca Koligar