Ekipa Tuš T.E.A.M.-a z zmago v Braziliji

Ekipa TUŠ team je  v Braziliji, kjer je uspešno nastopila na dirki za veliko nagrado Caucia. Zmago je osvojil  Andrej Žavbi, na tretje mesto pa so se v svojih kategorijah uvrstili Matej Kravos, Dunja Selan in Mirko Tuš.

Mitja Mahorič in Borja Jelič sta z dobrim sodelovanjem uspela s pobegom Borje  v zadnjem krogu, a čeprav je bila zmaga že skoraj dobljena, ga je, na srečo brez hujših poškodb, zbil avto in tako dirke ni zaključil.

Po dirki so povedali:

Andrej Žavbi 1. mesto master F:

»Dirka je bila v okviru priprav v Braziliji. Zanimiva nova izkušnja, prilika za spoznavanje brazilskega kolesarstva, druženja in nova poznanstva. Napadel sem že od štarta in uspel naredit kar veliko prednost, ki sem jo obdržal do konca. Dirko so žal skrajšali za polovico, tako da smo prevozili le dva kroga po 9,5 km.«

Dunja Selan 3. mesto ženske A:

»Današnja tekma v daljni Braziliji je presenetila na vseh področjih. Žal so organizatorji premaknili štart in skrajšali progo. Temperatura zraka in telesa sta bili blizu vrelišča, v bidonu le mlačna voda, žepi na dresu prazni, saj sem edino tablico pojedla že ob 8h zjutraj, pred "štartom" pač. Namesto 4. krogov, dolgih po 9.5km, smo odpeljale le dva. Punce so se med dirko šparale, kljub prijetnemu tempu nenormalno glasno dihale, a to je pač Brazilija. Temperamentna, barvita in glasna. Odločal je sprint, v katerem pa je zmanjkalo moči meni. A kljub temu je tiha Slovenčica prišla na svoj račun in zasedla 3.stopničko.«

Borja Jelič:
»Brazil racing - prvi poskus

Pa smo spet v Braziliji. 25km stran se pojavi dirka 1. Gran Premio di Caucaia.

Brazilski kolegi nas povabijo in rečemo ok, gremo pogledat kako zgleda brazilska bajk scena.

Dejstva:

1. Črna gora je luksuz, kar se tiče brzine. Štart napovedan ob 7:30 se zgodi več kot eno uro kasneje.

2. Po besedah brazilskih kolegov, se je biciklizem v Braziliji resno začel dogajat pred šestimi leti. Temu primerna je tudi kolesarska scena. Niso slabi, ni pa to na nivoju, kot smo ga vajeni v naših koncih. Se najdejo dobri riderji, po večini pa so slabši od slovenskega povprečja.

3. V načinu dirkanja se opazi da so Brazilci velika nacija - držijo skupaj, različne ekipe delajo skupaj proti tujcu. Ne tako kot Slovenci, ki nam je na svetovnih prvenstvih glavni cilj, da je v prvi deseterici med Slovenci.

4. Dirke so kratke. Tudi elite. 100km je že veliko. Masters kategorije so do 50km.

5. Bicikli so po večini zastareli in enostavni, ni neke »šminkerije«.

6. Kolesarji so zelo "friendly".. tako kot pač Brazilci na splošno.

7. Še kdaj? Absolutno!

Dirkanje..

Dirkalo se je po polovični zapori obvoznice in »razturenih« cestah skozi mesto. Krog 10km, potem pa x krogov glede na kategorijo.

Po levem pasu obvoznice avtomobili, po desni kolesarji. Po »razturenih« cestah - beri makadam, psi, kure čez cesto, ležeči policaji, luknje. Ciklokros scena.

Jaz sem imel srečo v nesreči.. V predzadnjem krogu sem se odločil za samostojen pobeg od dvojice s katero smo že prej bežali. Zaradi premične zapore sem ušel iz kontrole organizatorja.. in na ovinku me je zbil avto. K moji veliki sreči sem jo odnesel s tremi odrgninami, kolo pa z zvitim nosilcem menjalnika. Avto me je nabasal od zadaj, zadel me je nekam v zadnjo feltno bočno v menjalnik in odbilo me je po cesti, k sreči stran od avtomobila. Sem pa najprej pomotoma dobil štartno številko 013, tako da mogoče je pa le nekaj na tem. Zmaga je pač šla ampak z veseljem zdaj sedim na pijači (in ne ležim v bolnici). Več sreče prihodnjič.«

Foto: TUŠ t.e.a.m.

Vir/avtor: