Timotej Bečan: vsestranski športni navdušenec, ki uživa v kuhanju

Timotej Bečan je nasmejan, sočuten, delaven in dobrovoljen 21 - letni športni navdušenec, ki si prizadeva vse stvari početi s srcem in veseljem. Njegov vsakdanjik je zelo dinamičen in razgiban. Z dobro organizacijo ga uspešno razporeja na študij, delo, šport in ljudi, ki so mu blizu. Nasmeh na obraz mu najpogosteje prinese pozitivna energija in dobra volja ljudi, ki ga obdajajo. Še posebej pa se vedno znova razveseli pogled na njegovo labradorko Ajko, ki ga vsak dan pričaka kot da ga ne bi videla že leta.

Njegova velika želja je, da bi lahko čim več ljudi spodbudil k športnim aktivnostim.

Sam se ukvarja z različnimi. Poleg teka poleti najraje kolesari, pozimi smuča, v zadnjem letu pa tudi plava. Od ekipnih športov ima najraje odbojko in košarko.

Živi pri starših v Medvodah, ki mu nudita vso potrebno podporo in toplino. Poleg študija na Fakulteti za šport opravlja prakso, hodi v službo kot študent v podjetju, kjer dela oče in vodi treninge košarke za osnovnošolce pri KŠ Olimpija. Ima partnerko, ki ga 100% podpira pri tem, da veliko časa nameni teku in ostalim športnim aktivnostim.

V svojem življenju bi spremenil edino to, da bi dnevu dodal še kakšnih 5 ur.

Poleg športnih aktivnosti tudi zelo rad kuha in ustvarja kaj novega. Že kot otrok je rad pomagal mami pri pripravi kosila, sedaj pa ga zelo težko prepričajo, da ga bo pripravil kdo drug, če je le doma. Tako dnevno v kuhinji preživi kar nekaj časa.

Kot otrok ni rad bral, sedaj pa, predvsem poleti z veseljem poseže po kakšni dobri knjigi. Na vrhu seznama so seveda športne. Najbolj ga je do sedaj pritegnila Skrivna dirka. Za sprostitev in odklop misli pa rad pogleda tudi kakšen film, se udeleži stand-up komedij, predstav, muziklov, koncertov ipd.

Ponosen je prav na vsako stvar, za katero ve, da se potrudil maksimalno.

 

Timotej, kakšna je tvoja tekaška zgodba?

Šport me spremlja že od malega, ko sem treniral vrsto športov, najdlje od tega pa košarko (10 let). Pot v individualni šport me je ponesla preko kolesa, s katerim sem se zelo rad vozil naokoli, ko sem dopoldneve med počitnicami ter na morju preživel na njem. Z očetom sva skupaj nabrala veliko kilometrov. Prav tako je on tisti, s katerim sem opravil prve tekaške kilometre po okoliških hribih. Moja prva tekaška tekma je bila Tek trojk, ki sem jo pretekel skupaj s staršema. Takrat še niti slučajno nisem pomislil, da bom enkrat tudi sam zagrizen tekač. Skozi čas mi je tek postajal zares všeč, vse večkrat sem si obul superge in šel na steze po hribih okoli doma. V začetku sem to počel ob rednem treningu košarke, resno pa sem s tekom začel šele pred dvema letoma, ko sem končal z igranjem košarke.

 

Od kje motivacija za tek?

To vprašanje si večkrat zastavim v glavi in še sam ne znam odgovoriti nanj. Gre za ogromno pozitivnih stvari, ki jih tek oz. šport na sploh prinese. Po teku se vedno počutim dobro.

 

Kako pogosto je tek na tvojem tedenskem urniku?

V zadnjem letu sem ugotovil, da tek ni vse, je seveda tista osrednja stvar, za katero treniram in ji posvetim največ časa. Vendar človek ob tem potrebuje raznovrsten trening, s čimer postaja boljši v glavni stvari – teku, poleg tega pa postaja bolj vsestranski, bolj odporen na poškodbe, bolj zdrav ipd. To zame pomeni, da grem večkrat na teden tudi na kolo, plavat, dvigat uteži, pozimi smučat in podobno. V grobem pa bi rekel, da se tek poleg navedenih aktivnosti pojavi petkrat tedensko.

 

Koliko kilometrov in višinskih metrov opraviš letno?

V lanskem letu (1.1.2017 – 31.12.2017) sem naredil 4400 kilometrov in 125 000 višinskih metrov, kar je naneslo 383 ur tekaških ur treninga. Te številke niso nič posebnega, vendar je poleg tega še nekaj kolesarskih, plavalnih kilometrov in ostalih športnih aktivnosti na fakulteti, ki jih ni malo, vendar jih ne štejem tukaj zraven.

 

 

Na kateri svoje športne dosežke si najbolj ponosen?

Ponosen sem na vsako tekmo, za katero vem, da sem dal v danem trenutku svoj maksimum.

 

Katera je tvoja najtežja tekaška preizkušnja?

Lansko SP gor-dol v Premani. Bilo je peklensko vroče, kar mi ne odgovarja. Začetek vzpenjanja v drugi krog pa je bil kot bi mi nekdo dal na noge deset kilogramske uteži. Že sam podatek, da je bil moj povprečni pulz na dobro uro dolgi tekmi kar 95% mojega maksimuma, ki ga sem ga do sedaj dosegel le dvakrat, je dober pokazatelj, da je bila tekma zares huda. Vem pa, da niti slučajno to ni bila zadnja taka preizkušnja, ki sem jo doživel.

 

Katero je tvoje najlepše tekaško doživetje?

Jih je ogromno, če pa bi izbiral, bi bil to gorski tek na Veliko planino 2017, v sklopu Open race.

 

Imaš kaj težav s poškodbami?

Nič, za kar sem tudi zelo hvaležen. Je pa res, da tudi sam delam na tem, saj jih z različnim treningom skušam spraviti na minimum.

 

Kako poteka tvoja regeneracija po daljši tekaški preizkušnji?

Poleti rad sedem na kolo, saj zagovarjam aktivno regeneracijo. Drugače se pa tudi rad namakam v vodi, ki deluje blagodejno na mišice in sklepe. Skrbim pa tudi za ustrezno prehrano.

 

Kateri je tvoj najljubši tekaški krog, ki bi ga priporočal ostalim tekačem?

Vse bolj se zavedam, da živim na idealni lokaciji, saj se le obujem superge in čez slabe pol ure že uživam v zares lepem razgledu daleč po Sloveniji. Večkrat naredim krog od doma - na Jeterbenk, po grebenu nad Katarino na Jakoba in zopet domov. Včasih zavijem in pot podaljšam še do Polhograjske grmade, kjer mi je pot zelo všeč.

 

 

Katero organizirano tekaško preizkušnjo bi priporočal in zakaj?

Prav vsaka tekma ima nekaj posebnega, nekaj drugačnega, zato je več takšnih preizkušenj, ki so zanimive. Mi je bila zelo všeč tekma Zvoh Night Attack, ki se je odvila pred kratkim. Gre za zelo atraktivno tekmo, ki je drugačna od ostalih v slovenskem prostoru in precej zahtevna. 

 

Kako je po tvoji strani poskrbljeno za rekreativne tekače v Sloveniji?

Sem zadovoljen s tem, kar imamo. S tekom si obogaten od znotraj in za to ne rabiš veliko. Vedno je lahko boljše, se pa vsak po svoje trudi, to spoštujem in cenim. Ljudje v odboru za gorski tek, na čelu s Tomom Šarfom in Dušanom Papežem, so se glede na moje izkušnje vedno in brez pardona zavzeli za nas tekače in nam skušali omogočiti najboljše.

 

Kakšen pomen daješ prehrani v vsakdanjem življenju in ob športnih podvigih?

Zelo rad kuham in pripravljam hrano, zato kar nekaj časa namenjenega tudi temu. Moje potrebe po hrani so zaradi vseh aktivnosti čez dan precej velike, zato rad dobro in veliko jem. Imam pa od vsega še vedno najraje testenine. Pred tekmami pa se držim preverjene rutine.

 

Kaj je tvoj največji cilj na športnem področju v letu 2018?

Največji cilj je pri meni vedno napredek, ki kot edini zares šteje za uspeh.

V tekmovalnem smislu si zelo želim uvrstitve v reprezentanco in nastopa na EP gor-dol v Skopju ter na SP gor v Andorri. Ob tem pa se tudi čim večkrat udeležiti mednarodnih tekem WMRA.

Potrudil in prizadeval si bom maksimalno, vendar mi izkušnje od lani govorijo, da ne smem z glavo skozi zid, temveč poslušati svoje telo in trenirati z razumom. Vsekakor pa želim ob vsem tem uživati kot vedno doslej, saj je to bistvenega pomena.

 

Kako vidiš nadaljevanje svoje športne poti?

Nerad napovedujem svojo prihodnost, vsekakor si pa želim vztrajati na poti, na kateri sem, odkriti čim več različnih načinov treninga in s tem napredovati korak za korakom.

Objavljeno: 15.02.2018

Vir/avtor: Mojca Koligar