Bo gorski tek v prihodnosti olimpijska disciplina?

Gorski tek v Sloveniji je kot panoga AZS dobro poznan. Največ zaslug za razvoj ima Tomo Šarf, ki je s svojim organizacijskim delom postavil temelje organiziranega gorskega teka pri nas. V 25 letih vodenja Združenja za gorske teke je pokazal izjemno predanost, požrtvovalnost, odgovornost, strokovnost, ki je vodila v profesionalnost, kljub dejstvu, da je vedno delal kot amater in prostovoljec.

Sedaj je njegovo vlogo prevzel Dušan Papež, predsednik in ustanovitelj Kluba gorskih tekačev Papež, predsednik Športne zveze Kamnik in uspešen samostojni podjetnik Avtoličarstva in avtokleparstva Papež. Za organizacijsko delo na področju gorskih tekov je prejel številna priznanja s strani svetovne zveze. Nagrajen je bil za organizacijo tekem za svetovni pokal na ekstremni Grintovec in svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino leta 2010. Tudi v preteklem letu je od evropske atletske zveze prejel priznanje za vrhunsko organizacijo evropskega prvenstva, v okviru AZS pa Zlato plaketo za dolgoletno organizacijsko delo na področju gorskih tekov.

Med ljubitelji gorskega teka je spoštovana osebnost, odlikuje ga delavnost, preprostost, dobrota, močna volja in ljubezen do družine, gora in športa.

Njegovo vodilo, ki mu bo sledil tudi pri vodenju odbora za gorske teke, je »Bodi pošten, poslušaj ljudi, pomagaj jim!« 

Dušan, sprejeli ste nov izziv in prevzeli vlogo vodja Združenja za gorske teke v Sloveniji. Zakaj ste se odločili, da sprejmete to funkcijo?

To funkcijo sem sprejel, ker sem od ustanovitve Kluba gorskih tekačev Papež leta 2001 vseskozi aktivno prisoten na gorsko-tekaški sceni in jo dobro poznam. Kot kasnejši član Združenja za gorske teke in z aktivnim sodelovanjem s Tomom Šarfom, ki je oral ledino, smo skupaj pripeljali gorski tek v sam vrh atletike, tako z izjemnimi dosežki gorskih tekačev na evropskem in svetovnem nivoju kot na organizacijskem. Ker sem po naravi dober organizator, se je KGT Papež izkazal z vrhunskimi organizacijami tako svetovnega prvenstva v gorskih tekih na Veliko planino leta 2010 kot evropskega v lanskem letu, prav tako pa z dolgoletno organizacijo ekstremnega teka na Grintovec kot tekme za svetovni pokal. S strani tako svetovne kot evropske zveze in številnih organizatorjev prvenstev smo prejeli številna priznanja, saj smo z organizacijskega vidika dosegli nadstandard, s tem pa tudi spoštovanje in ugled v svetovnem merilu kot v AZS, domači panožni zvezi.

Kakšna je funkcija in naloga Združenja za gorske tekme, ki deluje v okviru AZS?

V Slovenji smo gorski tekači organizirani v okviru Atletske Zveze Slovenije, kjer je v Statutu opredeljeno Združenje za gorske teke. Združenje vodi Izvršni odbor. Tako Združenje kot Izvršni odbor delujeta po pravilniku, ki ga potrjuje Upravni odbor AZS.
Izvršni odbor za gorske teke pri Atletski Zvezi Slovenije skrbi za:

• razvoj gorskih tekov na področju Slovenije,
• tekmovalni sistem v Sloveniji,
• tekme na nacionalnem nivoju (državna prvenstva, Pokal Slovenije, izbirne tekme za sestavo reprezentance),
• nastope ekipe Slovenije na pomembnejših mednarodnih tekmovanjih (SP, EP …),
• povezavo s Svetovno zvezo za gorske teke, Evropsko atletsko zvezo in ostalimi mednarodnimi organizacijami.
• vsako leto organizira in pretežno financira nastop reprezentance Slovenije na Evropskem in Svetovnem prvenstvu ter tekmovanju »WMRA Youth Cup« in SP v gorskem maratonu; na tekmah svetovnega pokala in SP za veterane pa pomaga v organizacijskem smislu.

Med gorskimi tekači je pogosto slišati kritike, da gorski tek ni ustrezno umeščen znotraj panožne zveze – AZS. Kakšno je vaše mnenje?

Res je, da so pred desetimi leti imeli na AZS zelo mačehovski odnos do gorskega teka. S trdim delom predsednika, članov odbora in klubov smo z odličnimi dosežki tekačev in organizacijo dokazali, da sodimo v sam vrh svetovne atletike (v letih 1998–2017 v mladinski in članski konkurenci (posamično in ekipno) na SP, EP in tekmah svetovnega pokala 61 medalj). Sedanji predsednik AZS in direktor imata velik posluh, tudi za novosti, ki jih želimo uvesti.

Kaj želite spremeniti oz. za kaj si boste v prvi vrsti prizadevali? Kakšne cilje ste si zastavili za leto 2018?

Združenje smo »oplemenitili« z novimi člani, ki bodo kot zastopniki tekačev in medijev skrbeli za boljše obveščanje in osveščanje tekačev, za sistematično delo na področju trenerstva za reprezentante, za povečanje nastopa gorskih tekačev na prireditvah. V zadnji letih je namreč velik osip tekačev na tekih za Pokal Slovenije kot tudi na državnih prvenstvih, razen izjem, kot je recimo prav tek na Grintovec. Prizadevali si bomo privabiti čimveč mladih na tekmovanja in na splošno povečati številčnost. Opažamo pa, da je udeležba na ekstremnih treil tekih, vertikal kilometrih, ultra maratonih v porastu in zelo številčna. S slovenskimi ultra maratonski tekači se dogovarjamo, da končno dobijo možnost nastopa pod slovensko zastavo in pod okriljem AZS, kot pridruženi Združenju za gorske teke. Mislim, da je to pomembna novost, ki bo pripomogla k večji številčnosti in prepoznavnosti. Pripravljamo prenovo spletne strani, aktivno nastopanje v drugih socialnih omrežjih kot je Instagram in Facebook, v pripravi je tudi sprememba pravilnika za naj gorskega tekača leta, na AZS potekajo razgovori v zvezi s spremembami na področju izobraževanja in pridobivanja naziva trener (ne le trener atletike, ampak trener teka), dogovarjanje v zvezi s spremembami registracije mladine za nastop na državnih prvenstvih, planiranih je več skupnih tekaških priprav, ipd.

Kako vi vidite, da se bo gorski tek dolgoročno razvijal? Mu v Sloveniji lahko sledimo?

Gorski tek se bo dolgoročno razvijal le v sodelovanju z ostalimi vzdržljivostnimi disciplinami teka: intenzivno že potekajo dogovori o priključitvi ultra maratonskih in ultra treil tekov k Združenju. V Sloveniji bomo sledili vsem novostim. Veliko prednost imamo, ker je bivši predsednik Tomo Šarf kot sekretar svetovne atletske zveze v samem vrhu organizacije in nam bo pomagal in svetoval, kako slediti gorskemu teku tudi v svetovnem merilu. Tudi v evropski atletski zvezi smo zelo dobro poznani in zapisani, ker smo se že velikokrat izkazali kot izjemni organizatorji, tekači in trenerji, tako upoštevajo naše predloge.

Ob zaključku EP na Veliko planino ste izjavili, da ste organizirali že evropsko in svetovno prvenstvo, da vam ostanejo samo še olimpijske igre … Kaj ste mislili s tem?

Ja, to je bila moja izjava. Glede na prejšnje vprašanje trdim in verjamem, da lahko gorski tek, združen in oplemeniten z ultramaratoni, v nekaj letih pripeljemo tudi na olimpijske igre.

Vir/avtor: Mojca Koligar